Appeal dismissed; cohabitation before marriage makes property purchase joint property, not a disguised gift.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal by heirs who argued a 1992 property purchase was a disguised gift. The court found the property was acquired during a pre-marital cohabitation period, establishing it as joint property rather than the deceased's sole asset. Consequently, the lower court's decision to treat the agreement as valid joint ownership was upheld.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju 210. člen; 213. člen: If property is acquired during a pre-marital cohabitation period, it constitutes joint property, and a claim that the agreement disguises a gift is less probable than the finding of joint ownership.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Glede na to, da je bilo stanovanje, ki je predmet pogodbe o priznanju lastninske pravice med zakoncema kupljeno v letu 1992, tj. potem, ko sta zapustnik in dedinja že od 1974 živela v skupnosti, leta 1993 pa sta sklenila tudi zakonsko zvezo, je pravilen zaključek sklepa, da je manj verjetna trditev sodedičev, da pogodba prikriva darilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinski postopek prekine in se A. F., R. F., E. B., E. F. in S. F. napoti na pravdo, da zoper N. N. vložijo tožbo na ugotovitev, da je pogodba o priznanju lastninske pravice med zakoncema, sklenjena med zapustnikom in N. N. 7. 2. 2006 in potrjena v obliki notarskega zapisa pri notarki D. D. št. SV-214/06 dne 13. 2. 2006, navidezna in prikriva darilno pogodbo ter se premoženje po tej pogodbi – ½ posameznega dela št. ... v stavbi št. ... k. o. ... upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine.
2. Dediči, napoteni na pravdo, v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Napačen je zaključek, čigavo pravico je treba šteti za manj verjetno. Ker je zapustnik kupil stanovanje 17. 2. 1992, tj. pred sklenitvijo zakonske zveze, gre za njegovo posebno premoženje.
3. Dedinja N. N. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V skladu z 210. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je bila zakonska zveza med zapustnikovo prvo ženo in zapustnikom razvezana v letu 1979, da sta zapustnik in N. N. živela skupaj od leta 1974, da je v sporni pogodbi, sklenjeni 1992, navedeno, da sta stanovanje kupila s skupnimi sredstvi in da je delež vsakega polovičen, ter da sta v letu 1993 sklenila zakonsko zvezo. Na teh ugotovitvah temelječ zaključek, da je bilo stanje kupljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti med zapustnikom in N. N. in da gre posledično za skupno premoženje, razdeljeno z notarskim zapisom, je pravilen. Okoliščina, da je bila zakonska zveza sklenjena po sklenitvi sporne pogodbe, ne vpliva na pravilnost spornega zaključka.
7. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).