Administrative court dismisses lawsuit due to prior final judgment and non-justiciable letter.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed two lawsuits filed against the Bank of Slovenia and the Information Commissioner. The plaintiff argued that a specific letter from the Commissioner was an actionable administrative act, while the court found the matter already resolved by a final judgment in a previous administrative dispute. Consequently, the court ruled the current suits inadmissible under the Administrative Dispute Resolution Act because the legal issue had already been definitively settled.
Legislator headnote
AI generated8. točka 1. odstavek 36. člen Zakona o upravnem sporu; Izpodbijani akt ni upravni akt, če je bila o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba v prejšnjem upravnem sporu.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba zoper odločbo Banke Slovenije št. 26.00-0293/14 JŽ z dne 9. 5. 2014 se zavrže.
II. Tožba zoper dopis Informacijskega pooblaščenca št. 0900-95/2014/13 z dne 19. 5. 2014 se zavrže.
III. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
O tožbi zoper izpodbijani akt je Upravno sodišče že pravnomočno razsodilo v drugem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Izpodbijanega dopisa ni mogoče šteti kot akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je vložil tožbo zoper dva akta dveh različnih pravnih oseb in sicer je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo prvo-tožene stranke razglasi za nično, dopis drugo-tožene stranke pa odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek. V zvezi z dopisom drugo-tožene stranke pravi, da gre sicer za dopis, s katerim pa je drugo-tožena stranka vsebinsko ustavila postopek s pritožbo z dne 23. 4. 2014, dopis pa je izdan v nasprotju z določbami ZUP, da nima pravnega pouka in da je nesposoben pravnega preizkusa. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
2. Drugo-tožena stranka je v izpodbijanem aktu, ki je naslovljen kot „odgovor na vaš dopis z dne 12. 5. 2014“, poslan tožniku, navedla, da je prejela pritožbo zaradi molka in da je Banko Slovenije na podlagi 255. člena ZUP pozvala, da odloči v skladu z ZDIJZ ali sporoči, zakaj odločbe ni izdala pravočasno. Nadalje navaja, da je Pooblaščenec ugotovil, da organ od dne 9. 5. 2014 ni več v molku in da lahko tožnik vloži pritožbo zoper odločbo Banke Slovenije in da ne more slediti zahtevi tožnika z dne 6. 5. 2014. Iz drugega odstavka izpodbijanega dopisa izhaja, da naj bi tožnik vztrajal pri pritožbi z dne 23. 4. 2014 in zahteval izrek ničnosti odločbe Banke Slovenije št. 26.00-0293/14 JŽ z dne 9. 5. 2014 in dopis Pooblaščenca št. 0900-95/2014/7 z dne 6. 5. 2014.
3. Obrazložitev k prvi točki izreka:
4. Tožba zoper odločbo Banke Slovenije je nedopustna.
5. V predhodnem preizkusu tožbe sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba (8. točka 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). O tožbi zoper izpodbijani akt Banke Slovenije je Upravno sodišče že pravnomočno razsodilo in sicer v upravnem sporu opr. št. I U 686/2015 z dne 9. 7. 2015. Sodba je postala pravnomočna dne 1. 9. 2015. Zato je sodišče tožbo zoper prvo-toženo stranko, ki se nanaša na odločbo Banke Slovenije z dne 9. 5. 2014 zavrglo (8. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1).
6. Obrazložitev k drugi točki izreka:
7. Tožba zoper dopis Informacijskega pooblaščenca je nedopustna.
8. Izpodbijanega dopisa ni mogoče šteti kot akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker bi, kljub obliki izpodbijanega akta le-ta posegal v določene pravice, obveznosti ali pravne koriti tožnika. Drugo-tožena stranka je namreč z upravno določbo št. 090-151/2014/8 z dne 20. 4. 2015, ki je bila predmet upravnega spora v zadevi I U 686/2015, obravnavala tudi pritožbo tožnika z dne 23. 4. 2014. Tožnik pa v tožbi v obravnavanem upravnem sporu ne navaja nič o tem, da z odločbo št. 090-151/20148 z dne 20. 4. 2015 ne bi bilo odločeno o kakšni pravici ali pravnem interesu tožnika, ki bi jo tožnik uveljavljal s pritožbo z dne 23. 4. 2014. Ker izpodbijani akt ni upravni akt oziroma ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo tudi v tem delu zavrglo (4. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1).
9. Obrazložitev k tretji točki izreka:
10. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).