Supreme Court assigns unpaid wage claims against a former company's active shareholder to the Labour Court, not the District Court.

Za odločanje v tem sporu je o zahtevkih za plačilo plače, regresa za letni dopust, božičnice, odškodnine zaradi konkurence ter odpravnine pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Za odločanje v tem sporu je o zahtevkih za plačilo v zvezi z izvršilnimi postopki pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.

[JEDRO]

Tožnik izhaja iz tega, da je imela bivša pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP neplačane obveznosti, za izpolnitev teh obveznosti pa aktivni družbenik pravne osebe (kar naj bi bila toženka) upniku (kar naj bi bil tožnik) solidarno odgovarja (šesti do osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). V tem primeru tudi iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da so aktivni družbeniki singularni pravni nasledniki izbrisane družbe. ZDSS-1 v 5. členu ne loči med univerzalnimi ali singularnimi pravnimi nasledniki. Zato je tudi po subjektivnem kriteriju v zvezi z zahtevki iz delovnega razmerja podana pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je dne 24. 8. 2012 vložil tožbo pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti. V postopku je navedel, da sta bila skupaj s toženko soustanovitelja družbe A., d. o. o., (v lastniškem razmerju 90 % toženka in 10 % tožnik), da je bil pri tej družbi poslovodja in v delovnem razmerju, da je bila družba dne 26. 8. 2011 izbrisana iz sodnega registra in da bi naj bila zaradi tega izbrisa ter na podlagi določb 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), zlasti šestega do osmega odstavka te določbe, za neplačane obveznosti izbrisane družbe odgovorna toženka kot aktivni družbenik. Toženka naj bi mu dolgovala zneske iz naslova neplačanih oziroma premalo plačanih plač, regresa za letni dopust, božičnice, odškodnine iz naslova konkurence (pri tej ni povsem jasno ali iz naslova konkurenčne prepovedi ali konkurenčne klavzule) ter odpravnino, kar naj bi skupaj znašalo 156.886,43 EUR. Od toženke zahteva tudi plačilo 99,21 % od že poravnanega zneska, ki ga je plačal upniku B. d.d., v izterjavi na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti VL 151858/2011; zahteva tudi 99,21 % zneskov, ki jih bo (?) dolžan plačati v izvršilnem postopku upniku C., d.d., (zaradi izterjatve 248,68 EUR) in ki jih bo dolžan plačati v izvršilnem postopku upniku D. d.d., (zaradi izterjave 5.108,31 EUR).

2. Okrožno sodišče je najprej presojalo o ugovoru sodne nepristojnosti slovenskega sodišča in ga zavrnilo (sklep Pg 267/2012-28 z dne 5. 11. 2014, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 40/2015 z dne 5. 3. 2015), potem pa s sklepom Pg 267/2012-33 z dne 16. 4. 2015 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Po pravnomočnosti sklepa jo je odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti. Odločitev o stvarni nepristojnosti je oprlo na ugotovitev, da tožnik zahteva plačilo terjatev iz delovnega razmerja, in sicer od pravnega naslednika delodajalca.

3. Delovno sodišče pristojnosti ne sprejema. Sklicuje se na pripravljalno vlogo tožnika in v zvezi s tem na sklep Vrhovnega sodišča RS VIII R 11/2015. Navaja, da naj bi šlo za identični zadevi. V nadaljevanju se v zvezi s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) sklicuje na odškodninske spore med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

4. Za odločanje sta pristojni tako Delovno sodišče v Mariboru kot Okrožno sodišče v Murski Soboti - vsako za določene zahtevke.

5. Delovna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna za odločanje v tistih sporih, za katere to izrecno določa zakon. V skladu z določbo b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Pristojnost delovnega sodišča torej določa vsebina spora in subjekti, med katerimi je spor.

6. Tožnik v dosedanjih navedbah izhaja iz tega, da je bil pri gospodarski družbi A., d. o. o., v delovnem razmerju in prav v povezavi s tem razmerjem uveljavlja terjatve iz naslova neizplačanih plač oziroma premalo izplačanih plač, regresa za letni dopust, božičnice, odškodnine za konkurenco in odpravnine. Gre za uveljavljanje terjatev iz delovnega razmerja, za razliko od zneska, ki naj bi ga v izvršilnem postopku že plačal drugemu upniku iz naslova obveznosti že izbrisane družbe A., d. o. o., oziroma zneskov, ki naj bi jih moral plačati drugim upnikom. Glede teh terjatev ne gre za uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, torej v zvezi z temi zahtevki že iz tega razloga ni podana pristojnost delovnega sodišča (1). Zato je glede odločanja o teh zahtevkih, tudi z upoštevanjem določbe 482. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), za odločanje o teh zahtevkih pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.

7. V zvezi s subjektivnim kriterijem za opredelitev pristojnosti delovnega sodišča po citirani določbi ZDSS-1 v tej zadevi očitno ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, saj toženka ni (bila) tožnikova delodajalka. Vprašanje pa je, če je pravna naslednica delodajalca. Tožnik izhaja iz tega, da je imela bivša pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP neplačane obveznosti, za izpolnitev teh obveznosti pa aktivni družbenik pravne osebe (kar naj bi bila toženka) upniku (kar naj bi bil tožnik) solidarno odgovarja (šesti do osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). V tem primeru tudi iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da so aktivni družbeniki singularni pravni nasledniki izbrisane družbe (2). ZDSS-1 v 5. členu ne loči med univerzalnimi ali singularnimi pravnimi nasledniki. Zato je tudi po subjektivnem kriteriju v zvezi z zahtevki iz delovnega razmerja podana pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru.

8. Sklicevanje delovnega sodišča na odločitev Vrhovnega sodišča v sklepu VIII R 11/2015 ni utemeljeno. Tožnik svojih zahtevkov ne utemeljuje na spregledu pravne osebnosti po določbi 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (kot v zadevi VIII R 11/2015, v kateri je tožba proti edinemu družbeniku in direktorju izbrisane družbe temeljila prav na spregledu pravne osebnosti), temveč svoj zahtevek gradi neposredno le na šestem do devetem odstavku 442. člena ZFPPIPP.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v sporu med strankama v zvezi s terjatvami iz delovnega razmerja pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

---.---

Op. št. (1): Na to je pravilno opozorilo že Višje sodišče v Mariboru v sklepu I Cpg 40/2015, v 12. točki obrazložitve, česar pa Okrožno sodišče v Murski Soboti in Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti, nista upoštevali.

Op. št. (2): Glej npr. sklep III Ips 67/2011 z dne 23. 5. 2014.