Supreme Court dismisses appeal in labor dispute where criminal theft charges were dropped but civil theft signs remained. The court ruled that a dismissed criminal case does not preclude finding civil signs of theft. The appeal was rejected as the lower courts correctly assessed evidence. The court held that a dismissed criminal case does not preclude finding civil signs of theft. The appeal was rejected because the lower courts correctly assessed evidence. The court held that a dismissed criminal case does not preclude finding civil signs of theft. The appeal was rejected because the lower courts correctly assessed evidence. The court held that a dismissed criminal case does not preclude finding civil signs of theft.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Že sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da sodišče v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ugotavlja storitve kaznivega dejanja, temveč presoja le, ali ima očitano ravnanje delavca vse znake kaznivega dejanja. Glede na to dejstvo, da je bil kazenski postopek zoper tožnika zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine ustavljen, ni ovira za ugotovitev, da je imelo tožnikovo ravnanje v zvezi s spornim prilaščanjem goriva znake kaznivega dejanja tatvine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 10. 2012 in za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od navedenega datuma dalje ter vrnitev tožnika na delo. Hkrati je zavrnilo tudi tožnikov podredni tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 33.476,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da stranki plačata vsaka svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik storil v odpovedi očitano kršitev iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ko si je v nočnem času oziroma jutranjih urah dne 26. 9. 2012 na škodo tožene stranke protipravno prilastil (oziroma poskušal prilastiti) 10 litrov goriva, ki ga je iztočil iz rezervoarja avtobusa tožene stranke, parkiranega na nočnem parkirišču.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejanskega stanja bistveno kršilo določbe 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in da sodba nima dokazne ocene, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, podobno pa sodba sodišča druge stopnje ni dovolj obrazložena, kar glede na napake v sodbi sodišča prve stopnje prav tako predstavlja bistveno kršitev navedenih določb pravdnega postopka. Pri tem sodišču očita vrsto nedoslednosti pri oceni posameznih dokazov. Ob tem je hkrati pomembno, da je bil kazenski postopek zoper tožnika ustavljen, tako da sodišče ni moglo ugotoviti, da je storil kaznivo dejanje. Graja dokazno oceno izpovedbe priče Ž., da je tožnika opazoval iz tapetniške delavnice, in izpovedbo drugih prič o kasnejšem prihodu te priče od doma na parkirišče avtobusov. V prvem postopku je sodišče dejansko stanje glede očitkov v odpovedi utemeljeno ugotovilo drugače, to je, da ni dokazano, da bi tožnik očitano ravnanje dejansko storil. Tudi v ponovljenem postopku tožena stranka ni zadostila dokaznemu bremenu. Tožnik vztraja, da so mu krajo goriva podtaknili. Tožena stranka tudi ni dokazala, da naj bi bilo v med avtobusi stoječi kantici gorivo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. V odgovoru tožena stranka predlaga zavrnitev revizije in navaja, da tožnik v bistvu uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka v odgovoru na revizijo utemeljeno navaja, da tožnik v bistvu uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede v izredni odpovedi navedenih kršitev, kar ni dovoljen revizijski razlog. V zvezi z ugotovitvami, da je bil tožnik dne 26. 9. 2012 na parkirišču mestnih avtobusov tožene stranke zaloten pri prilaščanju goriva iz rezervoarja enega od avtobusov, je sodišče vsestransko ocenilo izvedene dokaze v smislu določb 8. člena ZPP, tako da revizijski očitek bistvenih kršitev določb tega člena in očitek, da v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, ni utemeljen. Pritožbene navedbe v zvezi s tem je sodišče druge stopnje obrazloženo zavrnilo, tako da tudi enaki očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožbenemu sodišču niso utemeljeni. Glede na to revizijske navedbe dejansko pomenijo le nestrinjanje z bistvenimi ugotovitvami sodišča, s takimi navedbami pa glede na določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo tožnik ni mogel uspeti.

8. Že sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da sodišče v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ugotavlja storitve kaznivega dejanja, temveč presoja le, ali ima očitano ravnanje delavca vse znake kaznivega dejanja. Glede na to dejstvo, da je bil kazenski postopek zoper tožnika zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine ustavljen, ni ovira za ugotovitev, da je imelo tožnikovo ravnanje v zvezi s spornim prilaščanjem goriva znake kaznivega dejanja tatvine.

9. V zvezi z revizijskimi navedbami, da tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik gorivo dejansko prilastil, ker ni nihče preverjal, kaj je bilo v 10 litrski kantici, ki se je nahajala ob tožniku med avtobusi, sodišče prve stopnje sicer dopušča, da je bil tožnik zaloten že pri samem poskusu prilastitve goriva. To pa na samo težo in pomen kršitve (1) za toženo stranko ne vpliva.

10. Glede na navedeno v reviziji navedeni razlogi za nezakonitost izpodbijane sodbe niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Tožniku se očita tudi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.