Court of Appeal allows appeal against court fee waiver denial due to lack of reasoned decision under ZST-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal in Ljubljane revoked the first-instance court's decision denying a fee waiver request. The plaintiff argued she lacked sufficient means after losing her property, while the lower court rejected the waiver solely because she did not receive social assistance. The appellate court ruled that the lower court failed to assess whether the fee would significantly reduce her ability to support herself and her family as required by law.
Legislator headnote
AI generated11. člen ZST-1; 5. odst. 11. člen ZST-1: A court must carefully evaluate all circumstances to determine if paying court fees would significantly reduce a party's means of subsistence, rather than automatically denying a waiver based solely on the absence of social assistance benefits.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
[JEDRO]
Zgolj okoliščina, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, še ne utemeljuje zavrnitve prošnje za oprostitev plačila sodne takse, temveč bi moralo sodišče prve stopnje skrbno, upoštevajoč vse okoliščine primera, presoditi tudi, ali bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerim prosilka preživlja sebe in svoje družinske člane, kot to določa peti odstavek 11. člena ZST-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, češ da za to ni izkazala pogojev po 11. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
2. Proti sklepu se tožnica pritožuje. Navaja, da je samohranilka, brez zadostnih sredstev za lastno preživljanje, njeno nepremično premoženje pa je bilo prodano na javni dražbi. Predlaga spremembo sklepa, in sicer tako, da se je plačila takse oprosti.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklep se ne da preizkusiti, saj v razlogih niso navedena niti odločilna dejstva niti jasni, nedvoumni in vsebinski razlogi za to, da toženka ni bila oproščena plačila takse, niti delno oz. da ji ni bila dana možnost obročnega plačila. Sodišče povzema, da ima tožnica povprečno 600 EUR neto mesečne plače ter da nima nepremičnega in premičnega premoženja večje vrednosti, da pa ni upravičenka do socialne pomoči. Ker zgolj to ni razlog, da bi bila njena prošnja za oprostitev plačila takse v celoti zavrnjena, bi moralo sodišče prve stopnje skrbno, upoštevajoč vse okoliščine primera, presoditi, ali bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerim prosilka preživlja sebe in svoje družinske člane, kot to določa 5. odst. 11. čl. ZST-1. Sodišče prve stopnje določilo tega člena sicer prepiše, potem pa prav nobene druge okoliščine ne oceni, ne višine takse (te niti navede ne!), ne števila družinskih članov, ki jih preživlja tožnica (teh prav tako sploh ne navede!), ne razmerja med takso in njenimi dohodki. A fortiori ni v razlogih izpodbijanega sklepa prav nobenega vsebinskega pojasnila o tem, zakaj se tožnice ne oprosti niti delno oz. zakaj se ji ne omogoči obročno plačilo takse.
5. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek (14. tč. 2. odst. 339. čl. in 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavati tožničino prošnjo in za odločitev o njej navesti jasne, razumljive in razumne razloge.