Appeal dismissed because appellant failed to substantiate inability to pay court fees without endangering business.

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Stranka ni opisala svojega premoženjskega stanja, niti ni zatrjevala, da premoženja ne more unovčiti (in zakaj) in ni navedla razlogov, zaradi katerih bi plačilo sodne takse v višini 126,00 EUR ogrozilo opravljanje njene dejavnosti. Njena trditvena podlaga je bila prepavšalna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo VI Pg 3389/2014-12 z dne 8. 6. 2015.

2. Tožena stranka je zoper izpodbijani sklep vložila pravočasno pritožbo, v kateri je višjemu sodišču smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji odobri vsaj obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013, vključujoč ZST-1B) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba ali podjetnik posameznik, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1), kar sodišče ugotovi na podlagi podatkov, ki jih je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžna navesti stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka glede na svoje trditveno (in dokazno) breme v predlogu navesti vsa dejstva, ki glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago utemeljujejo delno taksno oprostitev, vendar tega tudi po prepričanju višjega sodišča ni zmogla. Sodišče prve stopnje je v III. točki obrazložitve navedlo razloge, zaradi katerih je njen predlog neutemeljen, vendar se tožena stranka do njih konkretizirano ne opredeljuje. V pritožbi navaja le, da je že v prvi vlogi (v predlogu) obrazložila, zakaj ne more plačati sodne takse, vendar so te pritožbene navedbe neutemeljene, saj je v predlogu (red. št. 15 spisa) navedla zgolj to, da je sodišče prve stopnje odločilo, da mora plačati sodno takso (v višini 126,00 EUR) in da zaproša za oprostitev plačila sodne takse - in ničesar več. Ni torej opisala svojega premoženjskega stanja, niti ni zatrjevala, da premoženja ne more unovčiti (in zakaj), sploh glede na to, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima sredstva v višini 839.399,00 EUR. Tožena stranka tudi ni navedla razlogov, zaradi katerih bi plačilo sodne takse v višini 126,00 EUR ogrozilo opravljanje njene dejavnosti. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila njena trditvena podlaga prešibka, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni podala ustreznih trditev. Zaradi prešibke trditvene podlage tudi ni bilo mogoče ugoditi njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse.

6. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).