Supreme Court dismisses review application as statutory conditions for admissibility under ZPP were not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.000,00 EUR in zahtevek za povrnitev stroškov postopka, oboje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti tožencu njegove stroške pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

1) Ali je dogovor o ari pri prometu - prodaji kmetijskega zemljišča pred podajo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča pred pristojno upravno enoto, pravno veljaven? 2) Kdaj je dogovor o ari pri prometu s kmetijskim zemljiščem (pri prodaji kmetijskih zemljišč) pravno veljaven? 3) Ali bi moralo prvo in drugo sodišče tožečo stranko v konkretnem primeru pozvati na dopolnitev svojih trditev in dokaznih predlogov ob bistvenih elementih kupne pogodbe, za katero je bila ara izročena, v skladu z materialnim procesnim vodstvom iz 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? 4) Ali je šteti prejemnika ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, ki je sprejel ponudbo v letu 2007 glede na stališče takrat ustaljene sodbe prakse za pogodbi nezvesto stranko oziroma za stranko, ki je odgovorna za neizpolnitev oziroma nesklenitev pravnega posla po drugem odstavku 65.

člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), če ni vložila vloge za odobritev pravnega posla, četudi pravnega posla prodajalec - vlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča s to stranko ni hotel skleniti ter posledično tak kupec ni upravičen zahtevati vračila dvojne are po drugem odstavku 65. člena OZ? 5) Ali je prodajalec, ki je s strani kupca prejel aro za določeno nepremičnino, pa s kupcem noče skleniti ustreznega pravnega posla (zavezovalnega in razpolagalnega) za prenos lastninske pravice na tej nepremičnini in ga tudi ne sklene, dolžan na zahtevo kupca, ki je aro izročil, skladno z drugim odstavkom 65.

člena OZ povrniti kupcu dvojno aro? 6) Ali predstavlja sklicevanje na sodno prakso slovenskih sodišč in pravno naziranje stranke v pritožbi nedovoljeno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. členu ZPP? Glede 1. in 2. vprašanja navaja, da je veljavnost are odvisna od veljavnosti pogodbe. Če glavna pogodba ni bila veljavno sklenjena, dogovor o ari nima pravnega učinka, znesek pa ima značilnosti izpolnitve brez pravnega temelja. Sodišči se nista opredelili do vprašanja, ali je dogovor o ari pravno veljavno sklenjen, če je podan pred podajo ponudbe lastnika kmetijskega zemljišča za prodajo pred pristojno upravno enoto oziroma če pravni posel s strani pristojne upravne enote v skladu s prvim odstavkom 22.

člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ni odobren. Dogovor o ari v takšnem primeru ni veljaven (tako tudi sodba Višjega sodišča v Celju Cp 435/2013 z dne 9. 1. 2014, ki jo prilaga). Posledično je v celoti izostalo materialno procesno vodstvo iz 285. člena ZPP. Glede 3. vprašanja navaja, da ga sodišče ni pozvalo, naj navede bistvene elemente kupne pogodbe, za katero je bila dana ara v letu 2010, pritožbeno sodišče pa se do tega ni opredelilo (uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Uveljavlja tudi kršitev 22., 23. in 25.

člena Ustave RS. Glede 4. in 5. vprašanja navaja, da se je tožnik v letu 2010 s tožencem dogovoril za nakup nepremičnin z vsebino, da bo toženec sprožil postopek za prodajo nepremičnin pred pristojno upravno enoto. V potrditev te zaveze in sklenitev pogodbe s tako vsebino je tožnik tožencu takrat izročil aro v višini 2.000,00 EUR. Zmotno je sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 in načelno pravno mnenje z dne 6. 4. 2012, saj je bila ustaljena sodna praksa v letu 2007 in v letu 2010 drugačna kot v letu 2011 in 2012.

Po stari praksi je bilo vlogi za odobritev pravnega posla treba priložiti sklenjeno (torej podpisano s strani vseh pogodbenih strank) pogodbo o pravnem poslu, sicer je upravni organ vlogo kot nepopolno zavrgel. V zvezi s tem se sklicuje na odločbe Upravnega sodišča I U 1349/2009 z dne 20. 4. 2010, I U 398/2009 z dne 2. 3. 2010 in U 210/2008 z dne 24. 11. 2009 ter odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 7151/2006 z dne 13. 6. 2007, ki jih prilaga. Sodišče je nepravilno uporabilo 65. člen OZ, saj ni ugotavljalo, ali sta toženec in mati v letu 2007 hotela skleniti prodajno pogodbo in ali je toženec v letu 2010 podal ponudbo za prodajo parcel pri pristojni pravni enoti.

Pritožbeno sodišče pa se do tega ni opredelilo. Tožnik v letu 2007 vloge za odobritev pravnega posla ni mogel podati, saj toženec in njegova mati v letu 2007 z njim nista hotela skleniti prodajne pogodbe, čeprav je bil edini sprejemnik ponudbe. Toženec pa v letu 2010 ni hotel speljati postopka pred upravno enoto, čeprav mu je tožnik izročil aro na začetku novembra 2010. Toženec je bil tisti, ki je odgovoren, da se v letu 2007 ni sklenila prodajna pogodba z dne 28. 8. 2007 in da ni bila predložena v odobritev pristojni upravni enoti ter da v letu 2010, ko je bila tožencu s strani tožnika izročena ara, ni začel postopka prodaje parcel pred pristojno upravno enoto.

Sklicuje se na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 507/2011 z dne 1. 9. 2011 in I Cp 1564/2011 z dne 1. 6. 2011, ki ju prilaga. Glede 6. vprašanja navaja, da se ugotovitve sodišča, da naj bi navedbe, ki se tičejo postopka prodaje kmetijskih zemljišč med pravdnima strankama v letu 2007 predstavljale nedovoljeno pritožbeno novoto, so protispisne in v nasprotju s sodno prakso višjih sodišč. Dodaja še, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do vprašanj o verodostojnosti in prepričljivosti toženca in njegove žene. Protispisna je ugotovitev, da tožnik naj ne bi dokazal, da je bil med pravdnima strankama sklenjen posel v letu 2010 in da je v zvezi s tem v letu 2010 izročil aro (kršitev po 15. točki drugega odstavka 339.

člena ZPP). Pritožbeno sodišče ne obrazloži, katere tožnikove navedbe naj bi predstavljale nedovoljeno pritožbeno novoto. Sodišči sta zmotno uporabili 17., 19., 20., 21. in 22. člen ZKZ, prvi odstavek 86. člena OZ, drugi odstavek 65. člena OZ in prvi odstavek 339. člena ZPP.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367.c člen ZPP) in s tem tudi njegov predlog za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).