Appeal against a supplementary costs ruling by the second instance court is inadmissible under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the plaintiff's appeal against a supplementary ruling regarding litigation costs. The second instance court had issued a supplementary decision to correct the first instance judgment's cost allocation, awarding the defendant additional fees for court taxes previously omitted. The court held that appeals are only permissible against first instance rulings, making this supplementary decision by the second instance court subject to revision, not appeal.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 363. člena ZPP; prvi odstavek 384. člena ZPP: Pritožba ni dovoljena zoper dopolnilni sklep sodišča druge stopnje, saj je pritožba izključno namenjena sklepom sodišča prve stopnje, medtem ko zoper sklepe sodišča druge stopnje velja le revizija.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Zoper sklep pritožbenega sodišča o popravi sklepa o stroških pritožbenega postopka pritožba ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje s tožbenim zahtevkom delno uspela. Pritožbo je vložila zoper tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je bil njen zahtevek zavrnjen, ugodilni del pa je s pritožbo izpodbijal drugi toženec R. B. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo, pritožbi drugega toženca pa je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je tožnica uspela, spremenilo tako, da je zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Zato je tožnico zavezalo, da mora drugemu tožencu povrniti 481,17 EUR stroškov pritožbenega postopka.
2. Drugi toženec je pritožbenemu sodišču predlagal, naj z dopolnilnim oziroma popravnim sklepom odpravi napako iz stroškovne odločitve svoje sodbe; v drugostopenjskem postopku je namreč utrpel poleg stroškov zastopanja tudi stroške za plačilo sodne takse, ki jih drugostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov ni upoštevalo.
3. Sodišče druge stopnje je drugotoženčevemu predlogu ugodilo. S sklepom, navedenim v uvodu, je svojo sodbo v izreku o stroških spremenilo tako, da je drugi toženec upravičen do povrnitve 1.551,43 EUR in ne zgolj 481,17 EUR.
4. Tožnica je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo. Meni, da je predlog nedovoljen, vsebinsko pa neutemeljen.
5. Drugi toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
6. Pritožba ni dovoljena.
7. Z izpodbijanim sklepom je pritožbeno sodišče svojo odločbo, s katero je odločilo o pritožbah zoper odločitev o glavni stvari, dopolnilo v delu, nanašajočem se na stroške pritožbenega postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je odločilo o tistih drugotoženčevih stroških, o katerih s stroškovno odločitvijo, ki je bila del sodbe o glavni stvari, ni odločilo; izdalo je torej dopolnilni sklep po prvem odstavku 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
8. Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP je pritožba dovoljena samo zoper sklep sodišča prve stopnje. Izpodbijani sklep je višje sodišče izdalo kot sodišče druge stopnje. Zoper sklep sodišča druge stopnje pa lahko stranka vloži le revizijo, vendar samo v primeru, če izpodbija sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
9. Tožničina pritožba je torej nedovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (352. člen ZPP).