Appeal dismissed; mutual recognition of judgments exists between Slovenia and Austria under ZMZPP Art. 111.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženca morata v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti predlagatelju 61 EUR stroškov pritožbenega postopa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Obstoj vzajemnosti se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje oziroma izvršitev tuje sodne odločbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je (po sodnici posameznici) ugodilo predlagateljevemu predlogu za razglasitev izvršljivosti plačilnega naloga, opr. št. 2 Cga 18/03a Deželnega sodišča Wiener Neustadt z dne 7. 4. 2003. Zoper navedeni sklep sta nasprotna udeleženca vložila ugovor, ki ga je senat sodišča prve stopnje zavrnil.

2. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora vlagata nasprotna udeleženca pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavljata, da Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) med pogoje za priznanje tuje sodne odločbe uvršča tudi vzajemnost. Med Avstrijo in Slovenijo pa vzajemnost ne obstoji. Do vključno leta 2004 se nikoli niso priznavale avstrijske sodne odločbe v Sloveniji in obratno. Izjema velja le za sodne odločitve, določene v Sporazumu med SFRJ in Avstrijo iz leta 1954, ki pa za konkretni primer ne velja. Da med Avstrijo in Slovenijo nikoli ni bila sklenjena pogodba o medsebojnem priznavanju sodnih odločb rednih sodišč, sta nasprotna udeleženca uveljavljala že v ugovoru. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti priskrbeti pojasnilo pravosodnega ministrstva glede vzajemnosti. Da te med zadevnima državama ni, potrjuje tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 445/98 z dne 29. 9. 1998. Pritožbenemu sodišču predlagata, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe zavrne.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, ZMZPP(1) uvršča tudi obstoj vzajemnosti,(2) pri čemer zadošča dejanska vzajemnost. V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je uveljavilo stališče, da se obstoj vzajemnosti ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje oziroma izvršitev tuje sodne odločbe.(3) Da ta med Avstrijo in Slovenijo v navedenem trenutku obstoji, izkazuje že dejstvo, da v obeh državah velja in se uporablja Uredba Bruselj I (sedaj prenovljena(4)), zato pritožnika z zatrjevanji, da vzajemnosti ni, ne moreta uspeti. Odločba Višjega sodišča v Ljubljani, ki jo pritožba izpostavlja, se nanaša na drug časovni trenutek, in sicer leto 1998, zato za odločitev v konkretnem primeru ne more biti relevantna.

6. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 366. in 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 111. členom ZMZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 110. členom ZMZPP. Višina stroškov pritožbenega postopka je odmerjena v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi.

---.---

Op. št. (1): Za začetek veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba Bruselj I), ki je v skladu z določbo 66. člena uredbe bistven trenutek pri določanju, ali se ta uporabi za priznanje in razglasitev izvršljivosti določene sodne odločbe ali ne, se šteje dan, ko je uredba veljala tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi članici. Ne glede na različnost nekaterih dejanskih okoliščin v zadevi C-514/10 (Wolf Naturprodukte GmbH proti SEWAR spol. s r.o.) in konkretnem primeru, upoštevajoč nosilne razloge Sodišča EU, presoja trenutka začetka veljavnosti uredbe v obravnavani zadevi ne more biti drugačna. Zato so razlogi sodišča prve stopnje, navedeni v peti točki izpodbijanega sklepa, glede presoje, da je treba uporabiti določila ZMZPP in ne Uredbe Bruselj I, pravilni.

Op. št. (2): Prim. 101. člen ZMZPP.

Op. št. (3): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS Cp 3/2015, Cp 5/2014, Cp 8/2007, Cp 5/2004 idr.

Op. št. (4): Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. december 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev).