Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep CDn 325/2015 ECLI:SI:VSKP:2015:CDN.325.2015 AI generated

Appeal dismissed; land registry court rejects partial grant when deed and request are inconsistent.

Case Number VSK sklep CDn 325/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the applicant's request to partially grant a land registration request despite the underlying deed authorizing a smaller share. The applicant argued that partial approval should be possible since the application form allowed the larger claim, but the court held that the land registry process is strictly formal. Consequently, the court ruled that any inconsistency between the deed and the request renders the request invalid and ungrantable in full or in part.

Legislator headnote

AI generated

149. člen ZZK-1; 161. člen ZZK-1: When a land registration request is inconsistent with the underlying deed, the request is invalid and cannot be granted partially or fully, as the land registry court examines only formal compliance.

Keywords

AI generated
land registration request deed inconsistency partial grant rejection formal compliance special land registry law

Cited Legislation

AI generated
149. člen ZZK-1
161. člen ZZK-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so izpolnjeni pogoji za delno ugoditev predlogu (le do 7/100-in), saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen in zemljiško knjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno. ZZK-1 je specialen zakon, ki ureja vprašanje skladnosti med listino in predlogom, zato uporaba Zakona o pravdnem postopku v obravnavani zadevi ne pride v poštev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna pomočnica zavrnila predlog za vpis predznambe lastninske pravice.

Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Meni,da je odločitev sodišča napačna in v nasprotju s sodno prakso. Že v ugovornem postopku je sodišče pritrdilo navedbam predlagatelja glede identifikacije nepremičnin. Listina, ki je podlaga predlogu, dovoljuje vpis predlagatelja na solastniškem deležu do 7/100in. Sodišče bi zato moralo od predlaganega vpisa do 1/7 dovoliti vpis na delež do 7/100in, v presežku pa zavrniti predlog. Dejstvo, da aplikacija omogoča vnos predloga, je irelevantno, saj je aplikacija le pripomoček za oddajo predloga. Izbran je bil pravilen postopke, le predlog se je nanašal na večji delež kot je bil dovoljen z dovolilom. Tudi tehnično je delna ugoditev predlogu možna. Delna utemeljenost zahtevka po obsegu izhaja iz listine, zato si sodišče prihaja v nasprotje samo s sabo, ko govori, da iz listine ne izhaja predlagani vpis. Zakon ne predpisuje zavrnitve celotnega zahtevka, če je ta delno utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, v predmetni zadevi predlagani vpis predznambe ne izhaja iz listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Še neoverjena kupoprodajna pogodba se namreč glasi na solastniški delež do 7/100, vpis pa je predlagan na solastniškem deležu do 1/7. Vsebina predlaganega vpisa torej ni skladna z listino, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so izpolnjeni pogoji za delno ugoditev predlogu (le do 7/100-in), saj je zemljiškoknjižni postopek

strogo formalen in zemljiško knjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno. ZZK-1 je specialen zakon, ki ureja vprašanje skladnosti med listino in predlogom, zato uporaba Zakona o pravdnem postopku v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).