Appeal dismissed; court confirms first instance rejection of court fee waiver and orders supplementary ruling on payment deferral.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first instance decision rejecting the plaintiffs' request for a court fee waiver. While the plaintiffs argued for a waiver, deferral, or installment plan, the first instance court only addressed the waiver request and found the statutory conditions under Section 11 of the Court Fees Act not met. The court ruled that since the first instance judge had considered but not decided on the deferral and installment requests, the appellate court must order the first instance court to issue a supplementary ruling on those specific issues.
Legislator headnote
AI generatedSection 11 of the Court Fees Act; Section 350, Paragraph 2 of the Civil Procedure Act: A partial appeal regarding a fee waiver that was not fully decided by the first instance court constitutes a request for a supplementary ruling on the remaining issues, not a ground for dismissing the entire appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožnikov za oprostitev plačila taks se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (I. in II. točka izreka sklepa).
II. V ostalem delu se pritožba šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o predlogu tožeče stranke za odlog in obročno plačilo taks.
[JEDRO]
Pritožba utemeljeno opozarja, da prvo sodišče ni odločilo o predlogu za odlog in za obročno plačilo taks. Čeprav je iz razlogov izpodbijanega sklepa smiselno razvidno, da je prvo sodišče presojalo tudi vprašanje odloga in obročnega plačila taks, o tem delu predloga tožnikov še ni odločilo. Ta del pritožbe je zato treba šteti za predlog tožnikov, da se izda dopolnilni sklep, o čemer je pristojno odločiti sodišče prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
2. Zoper sklep se pritožujeta tožnika, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu za taksno oprostitev v ustreznem delu oziroma dovoli odlog oziroma obročno plačilo taks. Navajata, da bi prvo sodišče ob odločanju o predlogu tožnikov lahko dovolilo bodisi odlog in/ali obročno plačilo taks in ne samo oprostitev. Tožnika nista predlagala le oprostitve, ampak tudi odlog in obročno plačilo taks, kot je razvidno iz prve strani tožbe. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za oprostitev plačila taks, ni pa odločilo o predlogu za odlog in za obročno plačilo taks.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila taks iz 11. člena ZST-1 (ne v celoti, ne delno). Tožnika izpodbijata odločitev o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev, in sicer le glede zavrnitve delne oprostitve plačila (kot smiselno izhaja iz njunega pritožbenega predloga), pri čemer ne navajata pritožbenih razlogov. Gre za golo pritožbo, kar terja zgolj uraden preizkus pritožbenega sodišča (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta je pokazal, da prvo sodišče ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
5. Pritožba utemeljeno opozarja, da prvo sodišče ni odločilo o predlogu za odlog in za obročno plačilo taks. Čeprav je iz razlogov izpodbijanega sklepa smiselno razvidno (10. točka obrazložitve), da je prvo sodišče presojalo tudi vprašanje odloga in obročnega plačila taks, o tem delu predloga tožnikov še ni odločilo. Ta del pritožbe je zato treba šteti za predlog tožnikov, da se izda dopolnilni sklep (327. člen ZPP), o čemer je pristojno odločiti sodišče prve stopnje.