Guarantor's warranty statement does not include arbitration clause; court rejects appeal and confirms jurisdiction.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance court's decision that it has jurisdiction over the dispute. The defendant argued that as a guarantor, they could invoke the principal debtor's defenses, including the arbitration clause in the main contract. The court ruled that a warranty statement is limited to payment obligations and does not constitute an agreement to arbitration.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Obligacijski zakonik: A guarantor's warranty statement limited to payment obligations does not imply acceptance of procedural agreements, such as arbitration clauses, contained in the main contract.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je pristojno za sojenje v tej zadevi, s čimer je zavrnilo ugovor tožene stranke, da je dogovorjena pristojnost arbitraže v Švici.
2. Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je arbitražni dogovor sestavni del pogodbenega razmerja. Ker v skladu z določbo 1024. člena Obligacijskega zakonika (OZ) porok lahko zoper upnika uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da poroka nimata ugovora arbtražne pristojnosti.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opozarja, da dogovor o arbitraži zavezuje le stranke tega obligacijskega razmerja. Arbitražna klavzula ima avtonomno naravo in je, kljub temu da je vsebovana v glavni pogodbi, od nje neodvisna.(1)
6. Pritožnika niti ne trdita, da bi s tožečo stranko sklenila glavno pogodbo,(2) ki vsebuje arbitražno klavzulo, ali pa poseben oziroma samostojen dogovor o arbitraži. Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo(3) ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži. Razlaga določb 1012. in 1024. člena OZ v izpodbijanem sklepu je glede na opisano popolnoma pravilna.
7. Odločitev sodišča prve stopnje, da je pristojno za odločanje v tej zadevi, je torej pravilna, pritožba pa ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.
Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča RS, III Ips 92/2014.
Op. št. (2): Po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožbeni zahtevek temelji na njunih, posebej podanih, poroštvenih izjavah.
Op. št. (3): Besedilo se glasi: „... bom dal neomejeno jamstvo in odgovornost v podporo plačila“ ter „... bo odgovornost po pogodbah do celotnega plačila podprta s strani obeh družbenikov ...“.