Appeal partially allowed; temporary order revoked because plaintiff failed to prove claim probability after judgment annulment.

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki II izreka v odločitvi o stroških, v ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (točka I izreka).

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Glede na obseg ugotavljanja, ali je bil tožnikov nujni delež prikrajšan, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da verjetnost terjatve tožnika v tej fazi postopka ni izkazana, saj se je tožnik v predlogu zgolj skliceval na obstoj sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena.

Pogoji za izdajo začasne odredbe morajo biti podani ves čas postopka, ne pa samo v trenutku izdaje sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranka zoper sklep o začasni odredbi ter razveljavilo sklep o začasni odredbi in zavrnilo predlog za njeno izdajo. V posledici take odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov tretje toženi stranki v znesku 312,44 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tak sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja kršitev materialnega prava in procesnih določb in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni. V pritožbi tožnik navaja, da je sodišče odločalo ne da bi tretji toženec podal ugovor, da verjetnost terjatve obstoji. Ko je tožnik podal predlog za izdajo začasne odredbe so bili zanjo podani vsi pogoji, saj je bila izdana sodba. Pravica stranke ne more biti odvisna od hitrosti odločanja sodišča prve stopnje. Glede na odločitev pritožbenega sodišča, bi moralo sodišče prve stopnje počakati z odločanjem o ugovoru. Ob drugačni odločitvi je neutemeljeno, da bi tožnik moral nositi stroške tretjega toženca.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Že po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila kasneje razveljavljena, je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo. Že v razveljavitvenem sklepu je pritožbeno sodišče pojasnilo na kakšen način bo potrebno ugotoviti, ali je bil nujni delež sploh prikrajšan (glej točki 8 in 9 sklepa I Cp 1554/2015). Glede na obseg ugotavljanja, ali je bil tožnikov nujni delež prikrajšan, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da verjetnost terjatve tožnika v tej fazi postopka ni izkazana, saj se je tožnik v predlogu zgolj skliceval na obstoj sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena. Verjetnost terjatve pa je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe (člen 272 ZIZ). Pogoji za izdajo začasne odredbe morajo biti podani ves čas postopka, ne pa samo v trenutku izdaje sodbe, kot neutemeljeno trdi pritožba, ki prav tako neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni odločalo hitro o predlagani začasni odredbi. Nikakršne podlage ni, da bi sodišče moralo odločati o ugovoru po izdaji nove meritorne sodbe. Prav tako so neutemeljene nadaljnje pavšalne trditve, da obstajajo razlogi za začasno odredbo.

5. Stroški v zvezi z izdajo začasne odredbe v postopku, v katerem teče pravda, niso samostojni pravdni stroški, o katerih bi odločalo sodišče samo glede začasne odredbe. Stroški v zvezi z njeno izdajo so sestavni del pravdnih stroškov, o katerih sodišče odloča s končno odločbo.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnika zoper odločitev o glavni stvari zavrniti, odločitev o pravdnih stroških pa razveljaviti (2. in 3. točka 365. člena ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.