Appeal dismissed; court rejects claim of gross ingratitude to terminate inheritance agreement due to lack of severe moral breach.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 837,09 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

[JEDRO]

Skladno s sodno prakso so dejanja, ki dosegajo nivo hude nehvaležnosti, kazniva dejanja zoper izročitelja ali njegove bližnje. Huda nehvaležnost je ravnanje osebe, ki izraža ali pomeni zelo intenzivno prekršitev zoper moralna načela in skupne norme obnašanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče je zavrnilo toženkin zahtevek za razvezo izročilne pogodbe, sklenjene med njo kot izročiteljico in toženo stranko, ter vrnitev nepremičnine, ki ji je bila izročena na podlagi pogodbe.

2. Sodbo z laično pritožbo izpodbija tožeča stranka. Kot bistveno navaja, da tožena stranka obveznosti, ki jih je sprejela na podlagi sklenjene pogodbe, ne izpolnjuje. Preprečuje ji uporabo stanovanja, osnovnih dajatev ne plačuje, ne vlaga sredstev v vzdrževanje tožničinega stanovanja. Toženka ji odreka pomoč, ki jo potrebuje, saj je stara 92 let. Mož tožene stranke ji ne omogoča mirnega življenja in bivanja, jo žali, njeni najmlajši hčerki preprečuje, da bi z njo imela stike, brez tožničinega soglasja je posekal jablano na vrtu.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in navedla, da so pritožbene navedbe pavšalne. Iz izpovedbe pritožnice, zaslišane na glavni obravnavi, sledi, da je prav ona tista, ki odklanja pomoč tožene stranke in skrbi sama zase. Pritožbene navedbe o plačilu računov, ki so naslovljeni na toženo stranko in njihovi hrambi, kot tudi posek jablane na vrtu, so nedovoljena pritožbena novota.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je svoj tožbeni zahtevek na razveljavitev izročilne pogodbe utemeljevala z več trditvami, in sicer, da tožena stranka na starost ne skrbi za svojo mamo tožnico, ki je dopolnila 92 let,in ji omejuje brezplačno uporabo prostorov v izročeni hiši. Opustitve so za tožnico tako hude, da jih šteje za hudo obliko nehvaležnosti, zato je na podlagi določila 115. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) zahtevala razvezo pogodbe in vrnitev dela izročene nepremičnine.

6. V izročilni pogodbi ni izrecno dogovorjeno, katere prostore v hiši uporabljata tožnica oziroma tožena stranka. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče zaključilo, da je tožnica v soglasju z očetom in materjo v letu 1980 naredila samostojni vhod v zgornje stanovanje preko spalnice staršev, zato materi ne krati pravice do uporabe te sobe, kot tudi, da je bila tožnica tista, ki je predlagala souporabo garaže. Izvedeni dokazni postopek je potrdil, da tožena stranka na lastne stroške vzdržuje hišo. Naredila je novo fasado, obnovila žlebove, zamenjala peč za centralno kurjavo in zamenjala okna v zgornjem stanovanju, v spodnjem, kjer prebiva mati pa ne, ker je mati temu nasprotovala. Tekočih vzdrževalnih stroškov za tožničino stanovanje se tožena stranka s pogodbo ni zavezala plačevati. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da tožnici mož tožene stranke ne bi omogočal mirnega življenja in bivanja v njenem stanovanju. Iz izpovedbe tožnice, zaslišane na glavni obravnavi, je sodišče zaključilo, da pomoči ne potrebuje, ker je zdrava in bistra in sama skrbi zase, si kuha, ureja vrt, gre tudi sama k zdravniku.

7. V skladu s prvim odstavkom 555. člena OZ predstavlja huda nehvaležnost pravni standard, ki ga je treba pomensko uskladiti v skladu z uveljavljeno sodno prakso s konkretnimi okoliščinami primera. Skladno s sodno prakso so dejanja, ki dosegajo takšen nivo, kazniva dejanja zoper izročitelja ali njegove bližnje. Huda nehvaležnost je ravnanje osebe, ki izraža ali pomeni zelo intenzivno prekršitev zoper moralna načela in skupne norme obnašanja, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Zato se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da je razlog v zahtevani vrnitvi izročenega premoženja predvsem v tem, da bi tožnica sedaj svoj del nepremičnine rada dala drugi hčerki A. A. To je tudi vzrok za nesoglasja med pravdnimi strankami. Ker vzrok izhaja iz sfere tožeče stranke, zahtevek za razvezo izročilne pogodbe in vrnitev danega premoženja ni utemeljen.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, ker v sodbi tudi ni pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je toženi stranki dolžna plačati stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).