Administrator's appeal against cost approval order dismissed as they lack standing to challenge non-personal decisions.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the administrator's appeal regarding the first-instance court's approval of bankruptcy costs. The administrator argued for review of the cost allocation, but the court held that administrators are not party to the insolvency proceedings and can only appeal personal decisions like remuneration or dismissal. Consequently, the court ruled that the administrator must follow the first-instance court's binding instructions regarding cost approvals.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 126. člena ZFPPIPP; 1. odstavek 97. člena ZFPPIPP; 1. odstavek 101. člena ZFPPIPP; 1. točka 365. člena ZPP: An administrator in insolvency proceedings lacks standing to appeal decisions not affecting their personal rights, such as cost approvals, and must adhere to the first-instance court's binding instructions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno (razen v primeru, da je vložil ugovor proti odpustu obveznosti), torej zoper sklepe o njegovi nagradi in stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi. Sicer te pravice nima, kar je povsem skladno z njegovo vlogo v insolvenčnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka v skupni višini 581,57 EUR, v presežku pa je njegov predlog zavrnilo.
2. Zoper navedeni sklep se je upravitelj pravočasno pritožil.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Upravitelj ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odstavek 126. člena ZFPPIPP). V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o upraviteljevem predlogu za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka, ki so nastali v zvezi z dvema sodnima postopkoma. Za take sklepe pa ZFPPIPP ne določa, da bi imel upravitelj pravico do pritožbe zoper njih. Upravitelj namreč ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno (razen v primeru, da je vložil ugovor proti odpustu obveznosti), torej zoper sklepe o njegovih nagradi in stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi. Sicer te pravice nima, kar je povsem skladno z njegovo vlogo v insolvenčnem postopku. Upravitelj namreč ni stranka postopka zaradi insolventnosti, je njegov organ (1. odstavek 97. člena ZFPPIPP), sodnik, ki vodi postopek, pa mu daje navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (1. odstavek 101. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da mora ravnati tako, kot mu je naložilo sodišče prve stopnje, čeprav se morda s stališčem sodišča ne strinja. To sicer ne pomeni, da ne bi smel izraziti pomislekov proti navodilom, ki jih prejme od sodišča, vendar pa mora slediti odločitvi sodišča in s pritožbo ne more izpodbijati izdanih sklepov.
5. Zato upraviteljeva pritožba v tej zadevi ni dovoljena in jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).