Appeal dismissed; court fees from prior enforcement proceedings credited against current litigation fees. Branches cannot be parties; company correctly sued.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment that voided a prior enforcement order while confirming the remaining debt. The defendant argued that court fees paid during the earlier enforcement phase should be credited against the current litigation fees, but the court found this claim unmerited because the plaintiff also incurred appeal fees. Furthermore, the court rejected the argument that a branch could be a party, ruling that the legal entity itself was properly sued throughout the proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o pravdnem postopku: Court fees paid in a prior enforcement proceeding based on a notarial deed are credited against the fees for the continuation of the proceeding before the court; branches of legal persons cannot be parties to proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
V primeru, da je pred tem postopkom, zaradi istega predmeta spora tekel postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se taksa, plačana v tem postopku, všteje v takso, odmerjeno za nadaljevanje postopka pred pravdnim sodiščem.
Podružnice pravnih oseb ne morejo biti stranke v postopku. Kot tožeča stranka je tako ves čas postopka pravilno nastopala družba K. d. o. o. Dodatna navedba „Podružnica M.“ tega ne more spremeniti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 119200/2010 z dne 30. 8. 2010 v 1. odstavku izreka za znesek 107,58 EUR in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedeni sklep o izvršbi pa je obdržalo v veljavi v 1. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 686,84 EUR od 27. 8. 2010 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 57,33 EUR (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi 62,67 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).
2. Zoper takšno odločitev se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču prepušča odločitev, ali bo sodbo spremenilo ali razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožena stranka sodišču prve stopnje sicer utemeljeno očita, da je napačno odmerilo premalo plačano sodno takso za postopek na prvi stopnji. Kot je izpostavljeno v pritožbi se namreč, v primeru, da je pred tem postopkom, zaradi istega predmeta spora tekel postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, taksa, plačana v tem postopku, všteje v takso, odmerjeno za nadaljevanje postopka pred pravdnim sodiščem (tarifna št. 1111 Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1). Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo v plačilo celotno sodno takso za pravdni postopek na prvi stopnji, odmerjeno za vrednost predmeta do 1.200,00 EUR (po tedaj veljavni taksni tarifi, v višini 114,00 EUR), čeprav bi po zgoraj navedeni določbi od slednje moralo odšteti takso, plačano v izvršilnem postopku (ki je, po tedaj veljavni tarifi, znašala 36,00 EUR). Kljub navedenemu pa pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje bi namreč ob odločanju o pravdnih stroških moralo tožeči stranki priznati tudi plačilo sodne takse za pritožbo, podano zoper prvo sodbo sodišča prve stopnje, v višini 114,00 EUR (kot je izpostavljeno v odgovoru na pritožbo). Tožeči stranki so tako v predmetnem pravdnem postopku nastali stroški v višini 228,00 EUR. Skladno z uspehom pravdnih strank (tožeča stranka je uspela v 2/3, tožena pa v 1/3) bi ji tožena stranka torej morala povrniti 138,67 EUR. To je več, kot je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki (seštevek pravdnih in izvršilnih stroškov, ki jim mora tožena stranka povrniti tožeči skladno s prvostopenjsko sodbo znaša 120,00 EUR). Ker pa bi bila sprememba izpodbijane sodbe v tej smeri za toženo stranko neugodna, tožeča stranka pa pritožbe ni vložila, višje sodišče odločitve sodišča prve stopnje ni spreminjalo (359. člen ZPP).
6. Neutemeljeni so tudi nadaljnji pritožbeni očitki, da tožeče stranke (morda) med postopkom ni zastopala upravičena oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je slednjo ves čas postopka zastopala direktorica A. A., torej zakonita zastopnica tožene stranke. Višje sodišče ob tem še pripominja, da podružnice pravnih oseb ne morejo biti stranke v postopku. Kot tožeča stranka je tako ves čas postopka pravilno nastopala družba K. d. o. o. Dodatna navedba „Podružnica M.“ tega ne more spremeniti. Pomeni zgolj, da se spor nanaša na omenjeno podružnico.
7. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).
8. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti stroške, ki so ji z njo nastali (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).