Appeal granted; parental contact right exists independently of parental rights and cannot be restricted without specific legal basis.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev, kot tudi, če mu je otrok odvzet ali kadar je otrok dan v zavod ali rejništvo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek o glavni stvari po predlogu predlagateljice in po nasprotnem predlogu nasprotnega udeleženca (I. točka izreka). Sklep o začasni odredbi N 9/2014 z 18. 11. 2014 je sodišče razveljavilo in postopek zavarovanja ustavilo (II. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške nepravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da sodišče zmotno šteje, da je zaradi postopka, ki se vodi pred sodiščem z opr. št. N 23/2015 oziroma postopka z opr. št. Z 1/2015 omejena predlagateljičina procesna legitimacija ali pravni interes za odločitev o glavni stvari. Ni zakonske podlage, da bi se predlagateljici lahko omejila njena roditeljska pravica v tem nepravdnem postopku. Nepravdna zadeva opr. št. N 41/2015 in začasna odločba A. A. št. 1203-31/2013 s 16. 2. 2015 nista pravnomočno zaključeni in je njun končni izid negotov. A. A. z uvedbo navedenih postopkov ni dobil izključne legitimacije za vodenje postopka o ukinitvi stikov. Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za litispendenco, saj ne teče postopek med istimi strankami in ni omejitev, da prvostopenjsko sodišče ne bi vsebinsko odločilo o stikih med nasprotnim udeležencem s sinom in nova dejstva upoštevalo tako, da stike v celoti ukine.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sodišče v nepravdnem postopku odloča o obsegu in načinu izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in sinom. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek ustavilo in odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške (zoper del sklepa, s katerim je sodišče razveljavilo začasno odredbo in ustavilo postopek zavarovanja, ni bila vložena pritožba in je sklep v tem delu pravnomočen). Sodišče je ugotovilo, da je bil 12. 2. 2015 otrok oddan v rejništvo. Ocenilo je, da to predstavlja spremenjeno okoliščino, ki narekuje ustavitev postopka, saj se bodo nove okoliščine in novi predlogi obravnavali v drugih (že) odprtih zadevah. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sklicuje na začasno odločbo A. A. št. 1203-31/2013 s 16. 2. 2015, s katero je bil otrok začasno oddan v rejniško družino in na začasno odredbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z opr. št. Z 1/2015 z 12. 2. 2015, s katero je sodišče odločilo, da se izvrševanje stikov med nasprotnim udeležencem in sinom začasno ustavi. Upoštevalo je tudi, da pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu poteka postopek z opr. št. N 23/2015, v katerem predlaga A. A. spremembo ureditve stikov zoper nasprotne udeležence B. B., C. C. in D. D. (rejnica mld. E. E.).

6. Predlagateljica v pritožbi odločitev prvostopenjskega sodišča utemeljeno napada. Kot je v razlogih izpodbijane odločitve navedlo že prvostopenjsko sodišče, odločbe, na katere se sodišče sklicuje, niso pravnomočne ne dokončne. Z odločbo A. A. je bil deček začasno oddan v rejniško družino. Zoper odločbo je vložil pritožbo nasprotni udeleženec. O pritožbi še ni odločeno. Z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Novem mestu so bili stiki med dečkom in nasprotnim udeležencem začasno ukinjeni. Postopki v vseh zadevah, na katere se sklicuje prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu, so začeli teči po začetku postopka v obravnavani zadevi. V obravnavani zadevi se odloča o novi določitvi obsega in načina izvršitve stikov(1). Izveden je bil že dokazni postopek in postavljen izvedenec, ki je podal mnenje. V zadevi z opr. št. N 23/2015, v kateri se je postopek začel kasneje kot v obravnavani zadevi, predlaga A. A. začasno ukinitev stikov med nasprotnim udeležencem in sinom, nato pa začasno določitev stikov pod nadzorom. To pomeni, da se vsebinsko odloča o isti stvari (odločanje o stikih med nasprotnim udeležencem in sinom). V obravnavani zadevi se o stikih odloča celostno (tako določitev obsega kot načina izvršitve). V zadevi z opr. št. N 23/2015 pa se odloča o predlogu za začasno ukinitev stikov in kasneje začasno določitev stikov pod nadzorom (torej manj). Glede na navedeno bi moralo prvostopenjsko sodišče, ki je prvo začelo obravnavati predlog o ureditvi stikov med nasprotnim udeležencem in sinom, združiti obravnavanje zadev in o vprašanju stikov celostno odločiti. Tako bi se izognili novemu dokazovanju z izvedencem, ki je neekonomično in predvsem za mladoletnega otroka obremenjujoče ter nikakor ni v korist dečka, sodišče pa bi imelo celoten uvid v potek življenja vseh udeležencev v postopku odločanja o stikih med nasprotnim udeležencem in sinom.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da prvostopenjsko sodišče šteje, da je izvrševanje roditeljske pravice predlagateljice v smislu procesne legitimacije zadržano. Po oceni prvostopenjskega sodišča ima legitimacijo za vodenje postopka (o stikih) le A. A., predlagateljica in nasprotni udeleženec pa ne (več)(2). Tako stališče sodišča prve stopnje je napačno.

8. Pravni izrazi skrbi staršev za otroka so roditeljska pravica, pravica staršev do stikov z otrokom in dolžnost staršev, da preživljajo otroka. Roditeljska pravica je opredeljena v 4. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(3), ki na splošno pravi, da je roditeljska pravica pravica in dolžnost staršev, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih otrok. Podrobneje so posamezni elementi roditeljske pravice opredeljeni v členih 102 – 112 ZZZDR. Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do osebnih stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev (drugi odstavek 78. člena ZZZDR) kot tudi, če mu je otrok odvzet (120. člen ZZZDR), kadar je otrok dan v zavod (121. člen ZZZDR) ali v rejništvo (156. člen ZZZDR).

9. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Gre za spremembo stikov, določenih s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z opr. št. IV P 114/2012 z 28. 9. 2012.

Op. št. (2): Primerjaj 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Op. št. (3): Ur. l. RS, št. 69/2004; ZZZDR – UPB1.