Court grants partial relief by deferring court fees due to disproportionate impact on client's sole income source.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno tako spremeni, da se tožniku odloži plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe v postopku pred sodiščem prve stopnje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

[JEDRO]

S prisilo tožnika, da bodisi proda katero od solastnih nepremičnin v roku 15 dni (in si s tem zagotovi, da bo sodišče njegovo tožbo sploh vzelo v obravnavo) bodisi razveže vezano vlogo, ki mu nudi edino sredstvo za preživljanje, bi bilo nesorazmerno poseženo v tožnikovo ustavno zagotovljeno pravico do dostopa do sodišča, zato je na mestu odlog plačila sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče ugotavlja, da ima prihranke v višini 52.000,00 EUR, zato lahko plača sodno takso v višini 459,00 EUR, pri tem pa spregleda, da je lani prejel le 2.650,00 EUR (iz naslova obresti), kar je bil njegov edini vir dohodka. To pomeni, da je prejel 220,00 EUR mesečno, zato bi plačilo 459,00 EUR sodne takse ogrozilo njegovo preživljanje. Za plačilo sodne takse bi moral prodati nepremičnino v roku 15 dni ali pa razvezati vlogo na banki, kar bi ga stalo več sto evrov zaradi predčasne prekinitve vezave. Vloga je vezana do leta 2017, v primeru predčasne prekinitve pa plača kazen, poleg tega bi se sredstva obrestovala po nižji obrestni meri, obresti pa so njegov edini vir preživljanja. Že tri leta je brezposeln in ne prejema denarnega nadomestila. Plačilo sodne takse je dvomesečni priliv obresti. Predlaga spremembo v smislu odloga plačila sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. ZST-1 v prvem odstavku 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po drugem odstavku istega člena lahko sodišče stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno odplačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Pritožnik sicer uvodoma izpodbija celotni sklep sodišča prve stopnje, čeprav ob zaključku svoje pritožbe predlaga spremembo le v smislu odloga plačila sodne takse, ne pa (več) v smislu popolne oprostitve plačila. Pritožbeno sodišče je zato sklep v tem delu (glede popolne oprostitve) preizkusilo v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in pri tem ni odkrilo nobenih nepravilnosti, zato je izpodbijani sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso(1) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa je mogoče izluščiti, da sodišče prve stopnje pri odločanju o tožnikovem predlogu pri ocenjevanju obsega tožnikovega premoženja ni upoštevalo tožnikovega osebnega vozila (ker je njegova vrednost zgolj 900,00 EUR) niti stanovanjske hiše, v kateri živi skupaj s sinom, pač pa je upoštevalo dejstvo, da je tožnik solastnik večjega števila (deležev) parcel in delov stavb kot tudi da ima prihranke na banki v višini, ki presega mejno vrednost. Slednje drži, zato oprostitev plačila sodnih taks ne bi bila na mestu, ima pa pritožnik prav, da je nerazumno pričakovati, da bi lahko katero od nepremičnin prodal v roku 15 dni(2) (in s tem v roku plačal sodno takso, ki bi bila v takem primeru procesna predpostavka za vložitev tožbe) ali da bi razvezal denarno vlogo na banki, kar bi povzročilo občutno škodo za njegovo lastno preživljanje. Pri tem je ključno, da so obresti od te vezane vloge tožnikovo edino premoženje, od katerega živi, in da drugih dohodkov (tudi po ugotovitvah sodišča prve stopnje) nima ter da je mesečni dohodek od teh obresti 220,00 EUR, kar je pod zgoraj opisano mejo, ki jo sodišča upoštevajo pri odločanju o predlogih za taksno oprostitev.

8. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo s prisilo tožnika, da bodisi proda katero od nepremičnin v roku 15 dni (in si s tem zagotovi, da bo sodišče njegovo tožbo sploh vzelo v obravnavo) bodisi razveže vezano vlogo, ki mu nudi edino sredstvo za preživljanje, nesorazmerno poseženo v tožnikovo ustavno zagotovljeno pravico do dostopa do sodišča. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno tako spremenilo, da je plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje odložilo do izdaje odločbe pred prvostopenjskim sodiščem (drugi stavek tretjega odstavka 11. člena ZST-1).

Op. št. (1): Glej npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 2. 2010, opr. št. II Cp 4070/2010, in sklep Vrhovnega sodišča z dne 11. 10. 2012, opr. št. I Up 318/2012.

Op. št. (2): To velja še toliko bolj, ker iz priloge D 9 izhaja, da je tožnik ni izključni lastnik, temveč je solastnik štirih nepremičnin do ½, štirih do 1/10, ostalih pa do 1/60, slednji delež pa je vpisan tudi pri delih stavb.