Appeal dismissed; inheritance deed is declaratory, not an enforceable title for monetary claims.

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

[JEDRO]

Sklep o dedovanju z dne 7. 10. 2014 je deklaratorne narave, ker ne vsebuje odločitve, s katero bi bila dolžniku naložena izpolnitev obveznosti 12.500,00 EUR upniku. Vsebuje namreč le ugotovitev, da je zapustnica v svoji oporoki dedičema določila volilo v obliki denarnega izplačila, vsakemu znesek 12.500,00 EUR, katerega mora izplačati glavni oporočni dedič.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi z dne 19. 12. 2014 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, sklenilo, da se pod pogojem, da predlogu za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 10/1, 10/2, 10/3, vse k. o. ... (Dn 263360/2014 z dne 9. 12. 2014), ne bo ugodeno, pri navedenih nepremičninah izbriše hipoteka in zaznamba izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah In 167/2014 z dne 19. 12. 2014 (Dn 272429/2014 z dne 19. 12. 2014), nadalje, da upnik sam krije stroške ugovornega postopka, zavrnilo pa je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik sam. Navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju z že izdanim sklepom z dne 19. 12. 2014, v katerem je sodišče ugodilo predlagani izvršbi. Sodišču je bil posredovan sklep istega sodišča P 241/2014 z dne 27. 11. 2014, iz katerega izhaja, da je sklep o dedovanju D 140/2010 neposredno izvršljiv, zaradi česar je bila na njegovi podlagi predlagana izvršba. Operativna sodnica je navedeni pravnomočni sklep očitno namenoma prezrla, je pa bistven, ker je v nasprotju z njeno obrazložitvijo v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je ugodilo pritožbi dolžnika iz povsem drugih razlogov (neprimernost izvršilnega naslova) in ne njegove zavajajoče navedbe. Terjatev obstaja kljub temu, da je dolžnik ne priznava. Zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa in potrditev pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izvršilno sodišče mora že ob preizkusu predloga za izvršbo po uradni dolžnosti paziti, ali je listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izvršilni naslov, oziroma ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo (17. člen in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Ponovno po uradni dolžnosti opravi ta preizkus pri odločanju o dolžnikovem ugovoru, ne glede na njegovo vsebino (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ in 21. člen ZIZ v okviru skrbi za pravilno uporabo materialnega prava). Neutemeljeno je zato pritožbeno uveljavljanje, da je izpodbijani sklep v nasprotju z že izdanim sklepom o izvršbi, saj sme (in mora) sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru odpraviti kršitev materialnega prava, ki jo je storilo pri izdaji sklepa o izvršbi.

5. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje, da je sodišče namenoma prezrlo pravnomočen sklep P 241/2014, ki je bil predlogu za izvršbo priložen. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo upnika kot tožeče stranke zoper dolžnika kot tožene stranke, ker je zavzelo stališče, da je navedeni sklep o dedovanju izvršilni naslov za izterjavo predmetne terjatve. Iz podatkov spisa je razvidno, da je navedeni sklep 24. 12. 2014 postal pravnomočen (priloga A5 v spisu), ne pa tudi, da bi se upnik zoper njega pritožil. Izvršilno sodišče ni vezano na razloge za odločitev sodišča v pravdni zadevi P 241/2014, ki je tožbo zavrglo, temveč samostojno presoja, ali je listina, na podlagi katere je predlagana izvršba, izvršilni naslov, ki je primeren za izvršbo.

6. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je sklep o dedovanju D 140/2010 z dne 7. 10. 2014 deklaratorne narave, ker ne vsebuje odločitve, s katero bi bila dolžniku naložena izpolnitev obveznosti 12.500,00 EUR upniku. Vsebuje namreč le ugotovitev, da je zapustnica v svoji oporoki dedičema A. A. in J. A. določila volilo v obliki denarnega izplačila, vsakemu znesek 12.500,00 EUR, katerega mora izplačati glavni oporočni dedič N. A.

7. Zapis v točki I.10. sklepa o dedovanju: „..., katerega mora izplačati glavni oporočni dedič N. A.“ ne spremeni deklaratorne pravne narave sklepa v navedenem delu v dajatveno. Pomeni le ugotovitev, kdo je dolžan izplačati volilo. Takšno razumevanje izreka sklepa izhaja, ne le iz začetnega besedila točke I.10. „Ugotovi se ...“, temveč tudi iz same strukture sklepa o dedovanju, ki v I. točki vsebuje ugotovitve, v II. točki razglas dediča in v III. točki odredbo o izplačilu denarnih sredstev na računu pri organizaciji za plačilni promet dediču, ter iz predpisane vsebine sklepa o dedovanju (214. člen Zakona o dedovanju).

8. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).