Appeal allowed: Creditor must pay debtor's enforcement costs if withdrawing request after debtor pays, not just if immediate.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

II. Dolžnik mora upniku v 15 dneh povrniti 114,24 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

[JEDRO]

Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo (1. točka izreka), upniku pa je naložilo dolžniku v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške postopka v višini 114,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščenki pravočasno pritožil, izpodbija pa odločitev v 2. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja kršitev prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Bistvo pritožbenega uveljavljanja je, da je dolžnik terjatev poravnal istega dne, kot je vložil ugovor, in da ugovora sploh ne bi bilo treba vložiti, zadoščalo bi že obvestilo o plačilu, ter da od dneva izpolnitve do umika izvršilnega postopka niso nastali nobeni dodatni stroški. Predlaga razveljavitev sklepa v 2. točki izreka in naložitev pritožbenih stroškov v plačilu dolžniku v roku 15 dni od prejema sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZIZ ne vsebuje posebnih pravil o povrnitvi stroškov ugovornega postopka v primeru, ko upnik v tej fazi umakne predlog za izvršbo, zato je od okoliščin primera odvisno, ali je treba uporabiti kot podlago za odločanje določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ, ali pa smiselno določbo prvega odstavka 158. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).1 Obe določbi pomenita primer povračila stroškov po načelu krivde. Tako kot umik tožbe v pravdnem postopku ima tudi umik predloga za izvršbo v izvršilnem postopku praviloma za posledico obveznost upnika povrniti dolžniku njegove stroške, z izjemo v določenih primerih, ko pride do umika predloga za izvršbo po izpolnitvi izvršilnega zahtevka med postopkom.

5. Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP, ki jo je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru uporabilo na podlagi 15. člena ZIZ, pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.

6. V konkretnem primeru upnik utemeljeno uveljavlja nepravilno uporabo materialnopravne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je namreč dolg v višini 297,25 EUR poravnal istega dne, kot je vložil ugovor (31. 3. 2015), kar izhaja ne le iz pritožbe, temveč tudi iz ugovora in priloženega dokaza o plačilu. Upnik sicer res ni takoj po opravljenem plačilu umaknil predloga za izvršbo zaradi izpolnitve, temveč je to storil šele v odgovoru na ugovor 4. 5. 2015, kar pa sámo po sebi še ni razlog za uporabo navedene določbe. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo le časovni presledek med opravljenim poplačilom in umikom predloga za izvršbo, ne pa tudi, da je bila terjatev plačana na dan vložitve ugovora in nastanka stroškov ugovora upnik niti s takojšnjim umikom predloga za izvršbo ne bi mogel preprečiti. Dolžnik je z umikom predloga soglašal in v vlogi, vloženi 5. 6. 2015, ponovno priglasil stroške ugovora. Iz podatkov v spisu pa ne izhaja, da bi mu v času od vložitve ugovora do upnikovega umika predloga nastali dodatni potrebni stroški. Nastanka stroškov z vložitvijo ugovora, z istočasnim plačilom obveznosti, pa tudi ne gre pripisati upnikovemu neutemeljenemu ravnanju. Zato ni podlage za to, da bi se mu naložilo plačilo stroškov dolžniku.

7. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi upnika ugodilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik je s pritožbo uspel, zato je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, o čemer je višje sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na vrednost predmeta (114,24 EUR stroškov) so pritožbeni stroški odmerjeni v višini 200 odvetniških točk (6. točka tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko tarifne številke 18 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), povečano za pavšalni znesek 2 % za izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) in za 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT). Ob vrednosti točke 0,459 (prvi odstavek 13. člena OT) je torej dolžnik dolžan upniku povrniti 114,24 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, kot je to zahteval upnik, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Op. št. (1): Glej sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1040/2012 z dne 20. 10. 2012.