Court dismisses appeal, ruling admissibility of evidence is distinct from its probative value or authenticity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court rejected the defense's appeal to exclude a document as inadmissible evidence. While the defense argued the document was forged, the court found no evidence that it was obtained illegally by state organs. The court distinguished between the document's authenticity and its admissibility, stating that the legality of evidence collection is a separate issue from its probative value.
Legislator headnote
AI generatedZKP 18. člen 2. odst. 1; The admissibility of evidence depends on the legality of its acquisition by state organs, not on its authenticity or probative value, which are matters for the trial court's assessment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Verodostojnost oziroma dokazna vrednost listine je predmet dokazne presoje, ne pa presoje o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, domnevno pridobljenih na nezakonit način.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokaza (listine v prilogi A266 spisa).
2. Zoper navedeni sklep je zagovornica vložila pravočasno pritožbo in predlagala, da višje sodišče ponarejeno listino pod prilogo A266, ki se v postopku uporablja v škodo obdolženca, izloči kot nedovoljen dokaz.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb zagovornice in podatkov spisa je razvidno, da je bil v predkazenskem postopku (poleg ostale listinske dokumentacije) pridobljen Zapisnik o končnem testiranju z dne 8. 1. 2009 (priloga A266 spisa). Iz izpovedi priče policista B. B. izhaja, da je bila v zvezi z navedenim zapisnikom na pristojno državno tožilstvo podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.
5. Na podlagi določbe drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se morajo izločiti dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opirati in dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenega dokaza iz prejšnjih dveh primerov. Nedovoljeni dokazi so torej tisti dokazi, ki so nastali na podlagi prepovedanega ravnanja državnega organa, kot tudi tisti dokazi, ki obstajajo sami po sebi, vendar se je v postopku za njih izvedelo na podlagi nezakonitega ravnanja državnega organa. Institut izločitve nedovoljenih dokazov je, upoštevaje temeljno pravilo, da sme sodišče svojo odločbo opreti samo na dokaze, ki so bili pridobljeni zakonito, namenjen sankcioniranju ravnanja državnih organov, v kolikor so določen dokaz pridobili na nezakonit način.
6. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da do sedaj izvedeni dokazni postopek nakazuje na ponarejenost zapisnika v prilogi A266, vendar pa njen nadaljnji zaključek, da zato sporna listina očitno predstavlja nedovoljen dokaz, ni utemeljen. Pritožnica namreč ne zatrjuje, da je policija dokaz (sporni zapisnik) pridobila na nezakonit način (niti to ne izhaja iz podatkov spisa), kar je predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, temveč izpodbija verodostojnost oziroma dokazno vrednost zapisnika, ki pa bo, v kolikor bo državno tožilstvo zoper obdolženca vložilo obtožnico, predmet dokazne presoje v nadaljnjem postopku.
7. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornice obdolženega A. A. zavrnilo kot neutemeljeno.
8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.