VSRS sklep VIII R 21/2015 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Tožeča stranka, ki je sicer tako kot tožena stranka tudi stranka pogodbe o zaposlitvi, toži na podlagi pravnega razmerja, ki nima pravnega temelja v pogodbi o zaposlitvi, torej ne uveljavlja pravice iz delovnega razmerja. Zgolj dejstvo, da sta sicer pravdni stranki tudi v razmerju delavca in delodajalca, ne zadostuje za opredelitev spora kot delovnega.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer računov z dne 2. 7. 2010 v višini 2.097,87 EUR in z dne 25. 10. 2010 v višini 2.640,62 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep o izvršbi z dne 4. 6. 2013, ki je bil po ugovoru tožene stranke dne 20. 8. 2013 razveljavljen v delu, s katerim se dovoljuje izvršba. Zadeva je bila odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki je pred Višjim sodiščem v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti. Višje sodišče je kot pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 7. 1. 2014. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 30. 6. 2015 izdalo sklep o nepristojnosti in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. To je sprožilo spor o pristojnosti dne 29. 9. 2015, saj je menilo, da gre med strankama za spor glede neplačanih računov za pogodbena dela, pri čemer ni bistveno, da sta stranki obenem tudi stranki pogodbe o zaposlitvi, saj zatrjevana terjatev ne izhaja iz le-te.

2. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Tožnik v svojih navedbah upravičenje do plačila 4.738,47 EUR veže na pogodbeni temelj, ki ga ne utemeljuje s pogodbo o zaposlitvi med njim in toženo stranko, temveč z navadno pogodbo civilnega prava. Tožena stranka v svojih navedbah zanika obstoj pogodbe civilnega prava in s tem zanika utemeljenost tožbenega zahtevka. V skladu z b) alinejo prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za določanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. V tem sporu pa ne gre za tak primer, saj tožeča stranka, ki je sicer tako kot tožena stranka tudi stranka pogodbe o zaposlitvi, toži na podlagi pravnega razmerja, ki nima pravnega temelja v pogodbi o zaposlitvi, torej ne uveljavlja pravice iz delovnega razmerja. Zgolj dejstvo, da sta sicer pravdni stranki tudi v razmerju delavca in delodajalca, ne zadostuje za opredelitev spora kot delovnega.

4. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.