Supreme Court dismisses appeal in labor dispute where monetary claim value is under 40,000 EUR threshold. Appeal rejected due to non-compliance with ZPP review conditions. Court confirms labor court jurisdiction over unpaid wages. Appeal dismissed as review not permitted under ZPP Article 367.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Ker gre v tem sporu za premoženjski zahtevek delavca iz terjatev do delodajalca, v tovrstnih sporih pa je po določbi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP, torej na podlagi 367. člena ZPP, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, ali če revizijo dopusti sodišče. V obravnavani zadevi noben od teh pogojev ni izpolnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožnika, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 585/2014 z dne 17. 9. 2014, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 2556/2013-15 z dne 8. 4. 2014. Z navedenima sodbama je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek tožnika za priznanje pravic do izplačila neizplačanih plač za obdobje od 1. 7. 2012 do 3. 8. 2012 in odpravnine. Sodišče je štelo, da ne gre za spor, v katerem bi bila revizija dovoljena že po zakonu (31. členu ZDSS-1 oziroma 367. členu ZPP), revizija pa tudi ni bila dopuščena.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Kot neutemeljene je zavrnilo pritožbene navedbe, da naj bi šlo za socialni spor.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, „zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava“. Navaja,da je napačno stališče sodišča druge stopnje, da ne gre za socialni spor.

4. Po določbah prvega in tretjega odstavka 384. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, revizija pa je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je o zahtevku tožnika meritorno odločilo v delovnem sporu (po sodniku posamezniku in brez glavne obravnave). Tožnik temu v pritožbi ni ugovarjal, čeprav je v tožbi navedel, da jo vlaga „v socialnem sporu“, zato je sodišče druge stopnje zadevo prav tako obravnavalo kot individualni delovni spor. Zoper pravnomočno sodbo, izdano v delovnem sporu, je tožnik vložil revizijo, ki jo je že sodišče prve stopnje zavrglo kot nedovoljeno.

7. Stvarno pristojnost delovnih in socialnih sodišč kot specializiranih sodišč določa ZDSS-1. V 5. točki prvega odstavka 7. člena tako določa stvarno pristojnost socialnega sodišča na področju socialnih prejemkov. Pri zahtevku tožnika nedvomno ne gre za socialno varstveno dajatev, ki so kot take določene v predpisih o socialnem varstvu. Tudi če bi šteli, da gre za socialni prejemek, katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca, ni izpolnjen nadaljnji pogoj, da je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus. Za pridobitev pravice delavca, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca iz sredstev Sklada, ZJSRS ne določa premoženjskega cenzusa.

8. Prav tako ne gre za pristojnost socialnega sodišča za odločanje v socialnem sporu po tretjem odstavku 7. člena ZDSS-1. ZJSRS ne določa, da so spori o pravicah, ki jih ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, socialni spori. V tretjem odstavku 22. člena določa le, da v sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za delo, odloča pristojno delovno in socialno sodišče. Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora.

9. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.

10. Ker gre v tem sporu za premoženjski zahtevek delavca iz terjatev do delodajalca, v tovrstnih sporih pa je po določbi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP, torej na podlagi 367. člena ZPP, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, ali če revizijo dopusti sodišče. V obravnavani zadevi noben od teh pogojev ni izpolnjen.

11. Glede na navedeno je odločitev nižjih sodišč o zavrženju revizije pravilna in je revizijsko sodišče revizijo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen v zvezi s 384. členom ZPP).