Supreme Court dismisses unjust enrichment claim where bank error caused payment to debtor without funds.

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 977,20 EUR njenih stroškov revizijskega postopka, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

[JEDRO]

Tožnica je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. V zvezi s tem pa je bistveno, da v primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 17.650,91 EUR, saj je ugotovilo, da je tožnica pomotoma nakazala denarna sredstva na toženkin račun.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke ter spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo s stroškovno posledico. Presodilo je, da je pravna podlaga za nakazilo spornega zneska obstajala ter da posledično niso podani pogoji za neupravičeno obogatitev.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožnice s sklepom III DoR 111/2013-9 z dne 11. 3. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja:

Ali je upnica, kateri so bila zaradi programske napake organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepov o izvršbi pomotoma nakazana denarna sredstva, čeprav njena dolžnica na svojem transakcijskem računu ni imela kritja oziroma dobroimetja, za nakazani znesek v razmerju do organizacije za plačilni promet neupravičeno obogatena.

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, v kateri Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico oziroma (podrejeno) razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.

5. Tožnica je na revizijo odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep o izvršbi Ig 2005/7585 z dne 20. 12. 2005 (v nadaljevanju sklep o izvršbi), s katerim je v izvršilni zadevi upnice E. d. o. o. (v tem sporu toženke) zoper dolžnico L. d. o. o. (v nadaljevanju dolžnico) zaradi izterjave terjatve dovolilo predlagano izvršbo na denarna sredstva;

- tožnica je zaradi napake programske opreme toženki pomotoma nakazala denarna sredstva, čeprav toženkina dolžnica na svojem transakcijskem računu ni imela kritja oziroma dobroimetja ter pogoji za rubež niso bili izpolnjeni.

8. Revidentka v reviziji utemeljuje odsotnost pravne podlage v zvezi z izvedenim nakazilom, saj 12. člen Zakona o plačilnem prometu (v nadaljevanju ZPlaP) pogojuje dolžnost izvedbe nakazila z obstojem kritja oziroma dobroimetja dolžnika. Pritožbeno sodišče naj bi zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zaradi izvršitve sklepa o izvršbi obstajala pravna podlaga za nakazilo spornega zneska.

9. Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da gre za primer tristranskega razmerja, v katero je treba pravilno umestiti obogatitveno razmerje in nato uporabiti pravila kondiciranja. Odločilen pravni smisel izpolnitve tožnice (banke) toženki (upnici) je v tem, da je tožnica (banka) na račun dolžnice kot komitentke izpolnila obveznost dolžnice toženki kot upnici zaradi poravnave dolga na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 151/2004-39 z dne 22. 10. 2004, ki je bila podlaga za izdani sklep o izvršbi.(1) Sporno bančno nakazilo je namreč treba razlagati kot asignacijo,(2) pri čemer pa se mora obogatitveno razmerje obravnavati ob upoštevanju (preslikavi) prvotnih pravnih razmerij.(3)

10. Tožnica je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. V zvezi s tem pa je bistveno, da v primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako.(4) Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.(5)

11. Iz obrazloženega izhaja, da upnica, kateri so bila zaradi programske napake organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepov o izvršbi pomotoma nakazana denarna sredstva, čeprav njena dolžnica na svojem transakcijskem računu ni imela kritja oziroma dobroimetja, za nakazani znesek v razmerju do organizacije za plačilni promet ni bila neupravičeno obogatena.

12. Ker razlog, zaradi katerega je bila revizija vložena, ni izkazan (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

13. Ker tožnica z revizijo ni uspela, mora toženki povrniti potrebne stroške revizijskega odgovora (155. člen ZPP) – II. točka izreka, ki v seštevku (skupaj z davkom na dodano vrednost) znašajo 977,20 EUR.

14. Od priznanih stroškov gredo za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006) – II. točka izreka.

---.---

Op. št. (1): Prim. Dolenc, M., Pravne posledice ničnosti pogodbe (o nekaterih problemih kondikcijskih zahtevkov), Pravni letopis, 2011, str. 27.

Op. št. (2): Prim. prav tam; prim. Vrenčur, R., v Plavšak, N., in ostali, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1081.

Op. št. (3): Prim. tudi von Bar, C., Swann, C., Principles of European Law: Unjustified Enrichment, Vol. VII, Sellier, Munich, 2009, str. 302.

Op. št. (4): Glej Dolenc, M., op. cit., str. 28.

Op. št. (5): Prim. tudi Juhart, M., Kondikcijski zahtevek pri cesiji in nekaterih drugih večosebnih razmerjih, Zbornik znanstvenih razprav, LII. Letnik, 1992, str. 117.