Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X Ips 313/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.313.2015 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses appeal and interim order due to failure to prove severe living consequences.

Case Number VSRS Sklep X Ips 313/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal and her request for an interim measure. The applicant argued that demolishing an annex would leave her without basic living conditions, citing its use as a heating room and entry point. The court rejected this claim because the applicant failed to provide credible evidence that moving the heating stove, electrical cabinet, and entryway into the main house was impossible or would cause severe hardship. Consequently, the appeal was rejected as inadmissible, and the interim order was denied since the conditions for granting it no longer existed after the appeal's dismissal.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 83. člen 2. odst. 3.; ZUS-1 84. člen 2. odst. Revisija je dovoljena le, če stranka dokazuje zelo hude posledice odločitve, kar ji pade na trditveno in dokazno breme.

Keywords

AI generated
burden of proof in administrative litigation severe consequences requirement interim measure conditions demolition of illegal construction heating room necessity entryway relocation feasibility ZUS-1 appeal admissibility

Cited Legislation

AI generated
ZUS-1 83. člen 2. odst. 3.
ZUS-1 84. člen 2. odst.
ZUS-1 89. člen
ZUS-1 32. člen 2. odst.
ZGO-1 66. člen 1. odst.
ZGO-1 152. člen

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revidentka navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo in električna omarica, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.

Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Hkrati z revizijo je vložila tudi zahtevo za izdaje začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Dne 26. 10. 2015 je vložila še dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Ptuj, št. 351-725/2013-23 z dne 11. 3. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ družbi A. d. o. o., (stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdal gradbeno dovoljenje za odstranitev prizidka k enostanovanjski stavbi na tam navedenem zemljišču pod tam navedenimi pogoji. V postopku je bilo ugotovljeno, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in da gre za odstranitev nelegalno zgrajenega prizidka, za katerega je že bil izrečen inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1(1). Pritožbo revidentke zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-541/2013/5-00641108 z dne 4. 8. 2014.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr. odločbe Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Zelo hude posledice izpodbijanega akta je revidentka utemeljila z navedbo: „ker ima negativna odločitev upravnega sodišča v upravnem sporu zanjo hude posledice, saj se bi ji porušilo del hiše v kateri živi, samo zato, ker naj bi del prizidka stal na zemljišču last družbe A., d. o. o.“. V revizijskih razlogih je dodatno navedla, da je prizidek „primitivne gradnje“ v skupni izmeri 30,34 m2 in ji služi kot kurilnica, v kateri je nameščen etažni štedilnik na drva. Na tem delu hiše je vgrajena omarica za elektriko in izveden vhod v hišo. V primeru rušitve prizidka tako nima osnovnih življenjskih pogojev za bivanje.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazala.

8. Revidentki je treba najprej pojasniti, da bi morala upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na njeni strani, ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012) natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revidentka opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnila. Navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo in električna omarica, ni niti verjetno izkazala. Prav tako ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila, tudi ob upoštevanju tega, da je s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju P 120/2012 z dne 24. 10. 2013 zavrnjen njen zahtevek na ugotovitev, da je lastnica spornega prizidka in da je na podlagi sodbe Okrajnega sodišča na Ptuju P 190/2012 z dne 27. 11. 2014 dolžna ta prizidek izprazniti, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.

9. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Revidentka je predlagala tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

----

(1) Odstranitev nelegalne gradnje je bila odrejena z odločbo tožene stranke, št. 0612-543/2011-5-45202 z dne 27. 7. 2012.