Legislator Case Law & Legislation
UPRS sklep III U 187/2015 ECLI:SI:UPRS:2015:III.U.187.2015 AI generated

Administrative court dismisses appeal because first-instance decision on costs was replaced by second-instance decision.

Case Number UPRS sklep III U 187/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the second-instance organ's decision regarding the reimbursement of procedural costs. The plaintiff argued that the first-instance decision should be challenged, but the court found that the second-instance organ had replaced the first-instance ruling on the cost amount with a new decision. Consequently, the court held that the first-instance decision no longer possessed the nature of an administrative act subject to judicial review under the Administrative Dispute Resolution Act.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu, ZUS-1, 2. odstavek 1. in 2. člena; Upravni spor sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj stranke. Če je prvostopenjska odločba v določenem delu odpravljena in nadomestljena s vsebinsko odločitvijo drugostopenjskega organa, ta del ne predstavlja več upravnega akta, ki bi bil predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.

Keywords

AI generated
administrative dispute resolution second instance decision reimbursement of costs nature of administrative act judicial review scope procedural costs ZUS-1

Cited Legislation

AI generated
2. odstavek 1. in 2. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1
4. in 6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1
4. odstavek 25. člena ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožnik izpodbija upravni akt v delu, ki je bil z odločbo drugostopenjskega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožnik ne strinja. 5. točka izreka odločbe z dne 9. 1. 2015 je bila namreč spremenjena tako, da spremenjeni znesek znaša 34,71 EUR. To pomeni, da je bila prvostopenjska odločba v tem delu odpravljena in jo je pritožbeni organ nadomestil s svojo vsebinsko odločitvijo.

Navedeno pomeni, da v tožnikovi pravni položaj glede pravice do povračila stroškov posega 1. točka izreka drugostopenjske odločbe, ne pa prvostopenjska odločba. Ker prvostopenjska odločba v tem delu nima narave upravnega akta v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil sprva tožbo zoper odločbo drugostopenjskega organa in predlagal, naj sodišče navedeno odločbo v zvezi s prvostopenjsko odločbo odpravi oziroma naj jo odpravi ter vrne organu v ponovno odločanje. Z izpodbijano odločbo je drugostopenjski organ ob reševanju tožnikove pritožbe spremenil 5. točko prvostopenjske odločbe z dne 9. 1. 2015 tako, da je tožniku priznal stroške postopka v višini 34,71 EUR namesto na prvi stopnji priznanih 33,73 EUR, v preostalem delu pa je ostal izrek nespremenjen. Glede preostalega je bila pritožba zavrnjena, prav tako tožnikova zahteva za vračilo stroškov postopka.

2. Tožnik je zatem tožbo popravil in pojasnil, da je pri ponovnem pregledu odkril nepravilnosti in da tožbo popravlja predvsem v izogib dvomu, kateri akt se izpodbija s tožbo. Navaja, da vlaga tožbo zoper 5. točko prvostopenjske odločbe. V tožbenem zahtevku zahteva, naj se tožbi ugodi in 5. točka prvostopenjske odločbe odpravi, tožniku pa naj se prizna povrnitev vseh stroškov tega upravnega spora, podrejeno pa predlaga, naj se 5. točka prvostopenjske odločbe odpravi in vrne zadeva prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje z navodilom, da se tožniku prizna v celoti priglašene stroške, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijanih odločb in predlaga, naj se tožba kot neutemeljena zavrne.

K točki I izreka:

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Upravni akt je upravna odločba ali drug upravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

6. Tožnik izpodbija 5. točko odločbe z dne 9. 1. 2015, s katero so mu bili priznani stroški postopka v višini 33,73 EUR. Znesek priznanih stroškov se mu vrne v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe. Tožnik izpodbija upravni akt v delu, ki je bil z odločbo drugostopenjskega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožnik ne strinja. 5. točka izreka je bila namreč spremenjena tako, da spremenjeni znesek znaša 34,71 EUR. To pomeni, da je bila prvostopenjska odločba v tem delu odpravljena in jo je pritožbeni organ nadomestil s svojo vsebinsko odločitvijo. Ob svoji odločitvi drugostopenjski organ ni posegel v tisti del izreka prvostopenjske odločbe, v katerem sta bila določena rok in način izvršitve obveznosti, s čemer je drugostopenjski organ odločil, da tudi za stroške, do katerih je tožnik upravičen, velja enak rok in način izvršitve, kot sta bila navedena v izreku prvostopenjskega akta.

7. Navedeno pomeni, da v tožnikov pravni položaj glede pravice do povračila stroškov posega 1. točka izreka drugostopenjske odločbe, ne pa prvostopenjska odločba. Ker prvostopenjska odločba v tem delu nima narave upravnega akta v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo iz razlogov po 4. in 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

8. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.