Supreme Court dismisses defamation claim by political party against media articles criticizing its former leader.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Osnovni pogoj za uresničitev pravice do objave popravka je prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.

Kot izhaja iz ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje ter objavljenih obvestil, tožničino ime (Z. A. A.) ni navedeno v naslovu prispevkov in vsebina prispevkov v svojem bistvu ne posega v interese ali pravice politične stranke (Z. A. A.), temveč se nanaša samo na A. A. (kot nekdanjo premierko). Že samo to kaže, da pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ni izpolnjen, saj se oba prispevka ukvarjata z A. A. in njeno kandidaturo za evropsko komisarko.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka glede dveh prispevkov, ker je ugotovilo, da tožnica ni aktivno legitimirana.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnica v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da ni aktivno legitimirana za vložitev tu obravnavane tožbe za objavo popravka. Poudarja, da je ob negativni konotaciji, v kateri je bila v obeh prispevkih predstavljena A. A., in dejstvu, da gre za predsednico politične stranke in njeno najbolj prepoznavno članico, v isti konotaciji predstavljena tudi tožnica (politična stranka) sama. Ugled pravne osebe se namreč presoja tudi po ugledu posameznikov, ki tvorijo njen personalni substrat. Neresnične trditve o fizičnih osebah, še zlasti če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled fizičnih oseb in ugled pravne osebe. Meni, da je v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje odškodninske odgovornosti zaradi objavljenih obvestil, izkazana (tudi) prizadetost v pravici in interesu. Zavzema se za širšo razlago Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) glede aktivno legitimiranih oseb za vložitev tožbe za objavo popravka. Namen ZMed je omogočiti javni dialog tistemu, o katerem je bila načeta določena tema, v konkretnem primeru, ali je A. A. govorila resnico, ko je trdila, da se na listo kandidatov ni uvrstila sama, ampak je to storila tožnica. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pravica do popravka je že na ustavni ravni zagotovljena posamezniku, katerega pravica ali interes sta bila prizadeta z objavljenim obvestilom (40. člen Ustave). ZMed skladno s tem ustavnim izhodiščem podrobneje določa način uresničevanja te pravice. Tako ima po prvem odstavku 26. člena ZMed vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Osnovni pogoj za uresničitev pravice je torej prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.

7. Kot izhaja iz ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje ter objavljenih obvestil, tožničino ime (Z. A. A.) ni navedeno v naslovu prispevkov in vsebina prispevkov v svojem bistvu ne posega v interese ali pravice politične stranke (Z. A. A.), temveč se nanaša samo na A. A. (kot nekdanjo premierko). Že samo to kaže, da pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ni izpolnjen, saj se oba prispevka ukvarjata z A. A. in njeno kandidaturo za evropsko komisarko. Zato so neutemeljene trditve tožnice, da je zaradi spornih prispevkov prizadet oziroma okrnjen ugled politične stranke, katere predsednica je A. A. Sodišči sta torej pravilno ocenili, da prispevka objektivno nista takšna, da bi lahko prizadela interes ali pravico politične stranke (tožnice). Glede na vsebino obeh prispevkov je namreč A. A. tista, ki bi imela pravico do objave popravka, saj je le ona tista, katere pravica ali interes sta bila/bi bila lahko z objavo prispevkov prizadeta (kot pravilno zaključuje pritožbeno sodišče). Ob tem je treba še dodati, da pravica do objave popravka ne zagotavlja civilnopravne sankcije. Je le način, na katerega lahko posameznik s sredstvi medijskega prava brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, a le ob predpostavki, da je bilo z objavo poseženo v njegove pravice ali interese. Ker sporna prispevka ne posegata v pravice ali interese tožnice, je odločitev sodišč prve in druge stopnje o zavrnitvi tožničinega zahtevka pravilna (drugi odstavek 35. člena ZMed). Ob upoštevanju navedenega ni pomembno, ali so podani tudi razlogi za zavrnitev tožničine zahteve po drugi alineji prvega odstavka 31. člena Zmed.

8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožničino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).