Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 242/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.242.2015 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding psychiatrist's professional conduct and defamatory assessment in a medical report.

Case Number VSRS sklep II DoR 242/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted the appeal against the second-instance court's dismissal of a claim for non-material damages. The plaintiff argued that a psychiatrist's report, based on biased family and neighbor testimony, incorrectly diagnosed him with personality disorders and caused significant distress. The lower courts rejected the claim, finding the report professionally sound and lacking malicious intent. The Supreme Court agreed that the specific legal questions regarding professional standards and the objectivity of the assessment warranted further review.

Legislator headnote

AI generated

367.a(1) ZPP; 367.c(3) ZPP: An appeal is admissible when the second-instance court's decision on the correctness of a professional's conduct or the objectivity of a medical assessment raises significant legal questions regarding the application of professional standards and the definition of non-material damage.

Keywords

AI generated
medical report professional conduct non-material damage personality disorder appeal admissibility defamation psychiatric assessment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je bilo ravnanje psihiatra, ki je izdelal psihiatrično poročilo, v katerem je tožnika ocenil za osebnostno moteno osebo z vidika zahtevanih strokovnih standardov korektno in zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost;

- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da ni objektivno žaljiva toženčeva ocena tožnika v psihiatričnem poročilu.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je bilo ravnanje psihiatra, ki je izdelal psihiatrično poročilo, v katerem je tožnika ocenil za osebnostno moteno osebo z vidika zahtevanih strokovnih standardov korektno in zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost;

- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da ni objektivno žaljiva toženčeva ocena tožnika v psihiatričnem poročilu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženec dolžan plačati 19.000,00 EUR kot odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi toženčevega posega v njegovo čast in dobro ime. Tožnik je navedel, da je bil toženec avtor psihiatričnega poročila, ki je bilo sicer izdelano za njegovo ženo, da pa je toženec v njem zapisal, da so pri tožniku prisotne psihopatološke motnje in paranoidna problematika. Tožnik je navedel, da je bilo mnenje izdelano nestrokovno in da so ga navedbe v psihiatričnem poročilu močno prizadele.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je bilo poročilo naročeno za potrebe pridobitve dodatka za pomoč in postrežbo za tožnikovo ženo in da je bil tožnik v tem poročilu omenjen v okviru družinske anamneze. Navedlo je, da je bilo poročilo napisano nejasno, saj poleg dejstva o možganski kapi tožnikove žene opisuje tudi preteklost družine, plačevanje oskrbnine s strani vnukinje, takratno stanje tožnikove žene v domu starejših občanov, predlog za postavitev skrbnika, ki bi urejal materialne koristi in pravice tožnikove žene in tožnika ter zraven še navodilo o prodaji vinograda za pokrivanje stroškov domskega bivanja za oba partnerja. Sodišče je ugotovilo, da je toženec dopisal še dva odstavka o anamnezi tožnika in ugotovil, da bi bila najboljša rešitev za tožnika domsko varstvo. Sodišče prve stopnje oceni, da gre za strokovno mnenje toženca, da ga toženec ni napisal z žaljivim namenom in da zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Navedlo je, da je toženec napisal sporno poročilo kot dolgoletni specialist na podlagi pogovora s tožnikom, sosedi ter anamneze svojcev, da je poročilo strokovno in ni žaljivo ter da nestrinjanje z njim ne pomeni nedopustnosti ravnanja.

3. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Poudarja, da nekajminutni razgovor toženca z njim ne more bit zadostna podlaga za oceno o njegovih osebnostnih motnjah. Poudarja, da se je počutil prizadetega in ogroženega, saj označba, da je osebnostno motena oseba z obstojem psihopatoloških paranoidnih motenj predstavlja degradacijo njegove integritete. Zato predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: ali ravnanje psihiatra, ki je izdelal psihiatrično poročilo, v katerem je tožnika ocenil za osebnostno moteno osebo, pri čemer je poročilo izdelal zgolj na podlagi izjav sorodnikov ter sosedov, za katere je vedel, da so s tožnikom sprti, ustreza pravnemu standardu nedopustnega ravnanja, ki je podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost in ali je objektivno žaljiva toženčeva ocena tožnika v psihiatričnem poročilu, v katerem ga označi za moteno osebo, navaja, da ima tožnik že leta težave zaradi občutja ogroženosti, da naj bi tožnik navajal o različnih prisluškovanjih, kar je po toženčevem mnenju psihopatološka motnja, da naj bi bile pred leti prisotne psihične motnje patološke ljubosumnosti in pogosti posledični konflikti, kar je po njegovem paranoidna problematika, navede, da gre pri njem za osebnostne motnje in da bi bila zanj boljša domska oskrba, pri čemer je predlagal tudi postavitev skrbnika.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenih pravnih vprašanj izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.