Administrative lawsuit dismissed because plaintiff continued to challenge second-instance decision instead of first-instance decision.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's lawsuit for being inadmissible, as the plaintiff continued to challenge the final administrative decision of the second instance despite the court's order to amend the complaint. The core issue was that in a two-instance procedure, the administrative dispute must target the first-instance decision, not the second-instance ruling which merely rejected the initial appeal. The court ruled that since the second-instance decision is not a reviewable administrative act under the Administrative Dispute Resolution Act, the lawsuit failed to meet the statutory requirements for admissibility.
Legislator headnote
AI generated2. člen ZUS-1; 36. člen ZUS-1: In a two-instance administrative procedure where the first-instance decision is final, an administrative lawsuit must challenge only that first-instance decision; challenging the second-instance decision renders the lawsuit inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje, tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 ni dopolnil tožbe. Tako tožnik tudi v dopolnjeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 16. 9. 2015, še vedno izpodbija odločbo druge stopnje. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijana odločba druge stopnje ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik s tožbo, ki jo je sodišče priporočeno prejelo dne 15. 6. 2015, izpodbija upravni akt druge stopnje in sicer odločbo Ministrstva za za okolje in prostor, 0618-1171/2014/2-NK z dne 21. 4. 2015, s katero je bila tožnikova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. V skladu z določbo 2. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) se v upravnem sporu odloča o zakonitosti upravnih aktov, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V danem primeru je to dokončni upravni akt prve stopnje. Iz izreka in obrazložitve odločbe organa druge stopnje je razvidno, da se v predmetni zadevi posega v tožnikov pravni položaj z odločbo organa prve stopnje. Iz pravnega pouka odločbe druge stopnje prav tako sledi, da je le zoper odločbo prve stopnje dovoljeno sprožiti upravni spor s tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije.
Sodišče je tožnika 27. 7. 2015 pozvalo na ustrezno dopolnitev tožbe z dopisom, ki ga je tožnik prejel 18. 8. 2015. Opozorilo ga je tudi, da bo sodišče tožbo zavrglo v primeru, če tožbe ne bo ustrezno dopolnil in je sodišče zaradi navedenega ne bo moglo obravnavati (drugi odstavek 31. člena ZUS-1.)
Tožnik je sicer 16. 9. 2015 sodišču dostavil dopolnitev tožbe, vendar še vedno izpodbija upravni akt druge stopnje.
Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje, tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 ni dopolnil tožbe. Tako tožnik tudi v dopolnjeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 16. 9. 2015 še vedno izpodbija odločbo druge stopnje. Tožnik v danem 15 dnevnem roku svoje tožbe, ki jo je sodišče prejelo 15. 6. 2015, ni dopolnil skladno s pozivom sodišča za dopolnitev z dne 27. 7. 2015, ki ga je prejel 18. 8. 2015. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijana odločba druge stopnje ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.