Administrative court dismisses free legal aid request due to applicant's income exceeding the statutory financial threshold.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožena stranka je pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilca kot odbitek pravilno upoštevala preživnino, ki jo tožnik plačuje v mesečnem znesku 163,61 EUR. Kljub navedenemu je tožnikov mesečni dohodek v relevantnem obdobju znašal 661,78 EUR, kar je več kot dvakratnik minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi z izpodbijanjem očetovstva. Prošnjo je zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v skladu s katerim je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoje dohodke in premoženja ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. V obravnavani zadevi je tožnik v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejel plačo v skupnem neto znesku 2.476,18 EUR, iz naslova preživnine pa je plačal mesečno 163,61 EUR. Povprečni mesečni dohodek prosilca je tako znašal 661,78 EUR, kar pa presega znesek dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 541,64 EUR. S tem pa ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožnik v laični tožbi ugovarja, da od svoje plače plačuje preživnino za otroka, ki pa v resnici nista njegova. Zaradi ponareditve izvidov DNK, so pri njegovi zobozdravnici v Mariboru nezakonito prišli do vzorca njegove krvi, zato zahteva, da odgovarja za svoja kriminalna dejanja. Prav tako so mu doma ukradli vse dokumente in druge stvari ter jih prodali. Od sodišča pričakuje, da bo prevzelo vse, da se zadeva reši in se mu vrne denar, ki ga je plačeval za otroka. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja iz 13. člena ZBPP. V skladu z navedeno določbo so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oz. nudenja pravne pomočil. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeni predpis je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), po katerem znaša minimalni dohodek 270,82 EUR, dvakratnik pa 541,64 EUR.

Iz listin v spisu je razvidno, da je tožnik v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejel neto plačo v skupni višini 2.476,18 EUR, kar v zadevi tudi ni sporno. Prav tako je tožena stranka pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilca kot odbitek pravilno upoštevala preživnino, ki jo tožnik plačuje v mesečnem znesku 163,61 EUR. Kljub navedenemu je tožnikov mesečni dohodek v relevantnem obdobju znašal 661,78 EUR, kar je več, kot dvakratnik minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa dva pogoja in sicer subjektivni pogoj, ki se nanaša na finančni položaj prosilca, ter objektivni pogoj, ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Navedena pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno, kar pomeni, da če eden izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, prosilcu ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči. Ker torej tožnik tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so njegovi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero je prosil za odobritev brezplačne pravne pomoči, za odločitev v tem upravnem sporu nerelevantni, zato jih tudi sodišče ni obravnavalo.

Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).