Supreme Court allows review to clarify if denationalization beneficiaries receiving land compensation are entitled to damages under Article 72.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the first-instance judgment regarding a claim for damages under Article 72 of the Denationalization Act. The plaintiff argued that inconsistent judicial practice and the lack of explicit mention of substitute land in a prior Supreme Court decision created a violation of constitutional equality rights. Consequently, the Court determined that the conditions for allowing the review were met to resolve this specific legal uncertainty.
Legislator headnote
AI generatedArticle 72 of the Denationalization Act; Article 367a(1) and 367c(3) of the Act on Civil Procedure: The Supreme Court may permit a review when a question of law exists regarding whether beneficiaries receiving substitute land in a denationalization process are entitled to damages, due to inconsistent lower court practice and potential constitutional violations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so denacionalizacijski upravičenci, ki prejmejo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje v obliki nadomestnih zemljišč, upravičeni do odškodnine po 72. členu Zakona o denacionalizaciji?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so denacionalizacijski upravičenci, ki prejmejo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje v obliki nadomestnih zemljišč, upravičeni do odškodnine po 72. členu Zakona o denacionalizaciji.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, naj naloži toženemu skladu kmetijskih zemljišč in gozdov plačilo 27.820,91 EUR kot odškodnino na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da v primeru, ko ni mogoča vrnitev v naravi, denacionalizacijski upravičenec ni upravičen do odškodnine zaradi nemožnosti uporabe. Potem, ko je ugotovilo, da so bila tožnici izročena nadomestna zemljišča kot odškodnina, je njen zahtevek za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen zavrnilo in se je pri tem sklicevalo na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 200/2013.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
3. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da je v zvezi s spornim vprašanjem sodna praksa višjih sodišč neenotna in navaja drugačni odločbi II Cp 2951/2011 in II Cp 2075/2014, v katerih je zavzeto stališče, da ni videti razloga za razlikovanje med primeri, ko je bila upravičencem nepremičnina vrnjena v naravi in tistimi, ki so dobili nadomestna zemljišča, saj eni in drugi niso mogli zemljišč uporabljati od uveljavitve ZDen do njihove pridobitve. Tožnica opozarja, da je v odločbi II Ips 200/2013, na katero se sklicujeta sodišči, Vrhovno sodišče zapisalo le en stavek: „Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, temveč v obliki odškodnine, tega upravičenja sploh ne pridobi.“ Poudarja, da v obrazložitvi ni niti besede o nadomestnih zemljiščih in da zato sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi s tem vprašanjem ni jasna. Navaja, da bi pri plačilu odškodnine morda še lahko sprejeli stališče, da upravičencu ne gre tudi odškodnina po 72. členu ZDen, ker dobi odškodnino v glavničnem znesku, pri čemer se obveznice obrestujejo s 6 % obrestno mero od njihove izdaje, kar pomeni, da je odškodnina obrestovana vsaj od 1. 7. 1996 dalje, da pa pri vračilu nadomestnih zemljišč ta logika odpove. Tožnica poudarja, da sta ji sodišči s takšno odločitvijo kršili ustavne pravice do enakosti pred zakonom po 14. in 22. členu Ustave RS. Predlaga naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja ali so denacionalizacijski upravičenci, ki prejmejo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje v obliki nadomestnih zemljišč, upravičeni do odškodnine po 72. členu ZDen.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede predlaganega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.