Appeal granted; court quashes first instance judgment regarding late witness statement admissibility and remands case.

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v I. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Glede na to, da je bil dokaz z zaslišanjem priče podan pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo in da je bila izjava priče predložena na naroku, na katerem bi morala biti priča zaslišana, pa zaradi njenega izostanka ni bila, ne gre za prepozno predložen dokaz. Ker je bil dokaz predložen pravočasno, bi moral biti vključen v dokazno oceno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 30.677,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2010 (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in tožencu naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedba v nakazilu, da gre za podporo (Unterstützung), potrjuje toženčevo trditev v pravdi, da denarni znesek, ki mu ga je izročil tožnik, ni predstavljal posojila, ampak finančno pomoč. Če bi šlo za posojilo, ni življenjsko in logično, da bi tožnik v nakazilu tega ne navedel. Tudi tožnik v zaslišanju ni znal povedati, zakaj ni bila podpisana posojilna pogodba in zakaj je na nalogu napisal "Unterstützung". Očitno je to v času izvršitve nakazila dojemal kot pomoč, po razhodu s partnerko, ki je toženčeva teta, pa je želel podarjeno dobiti nazaj. V sodbi je spregledana in neupoštevana pisna izjava priče A.A., ker naj bi bila vložena prepozno oziroma naj ne bi zadostila verodostojnosti. Iz ravnanja sodišča je sklepati, da je bila izjava dana pravočasno in da se tožnik do nje ni opredelil in je ni prerekal. Glede na to bi se morala sodba do nje opredeliti in se ne zadovoljiti s pavšalno oceno, da glede na sorodstveno razmerje izjava po vsebini ni zadostne verodostojnosti. Argument, da izostanek pisne oblike kaže na to, da je bila sklenjena posojilna pogodba, je zmoten. Nespoštovanje pisne oblike je v obravnavanem primeru konvalidiralo z nakazilom denarja.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijana sodba zaključuje, da pisna izjava priče A.A. ni bila predložena pravočasno, ker je bila podana po zaključku prvega naroka in ne da bi toženec pojasnil razloge za to. Ker gre za sorodstveno razmerje te priče s tožencem in glede na sedanje razmerje do tožnika (bivša družica) izjava tudi po vsebini ni zadostne verodostojnosti in je zato sodišče ni upoštevalo.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti zaključka, da je bila izjava predložena prepozno, ker je bila podana po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo in ne da bi toženec pojasnil razloge za to. Glede na to, da je bil dokazni predlog za zaslišanje priče podan pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo in da je toženec izjavo predložil na naslednjem naroku, na katerem je bilo predvideno zaslišanje priče prek videokonference, a se priča vabilu ni odzvala, ni mogoče reči, da izjava ni bila predložena pravočasno. Pisna izjava je bila podana v okviru pravočasno predlaganega dokaza za zaslišanje priče. Ravnanje sodišča daje podlago za zaključek, da jo je sprejelo kot pisno izjavo priče v smislu 236.a člena ZPP. Tožniku je namreč dalo možnost, da se izreče, ali zahteva njeno zaslišanje, in toženca seznanilo s tem, da tožnik takega predloga ni podal. Navedeno je bila podlaga za toženčevo odločitev, ali zahteva izvedbo še enega naroka ali ne.

7. Razlogi, s katerimi sodba odreka verodostojnost izjavi priče, ne morejo biti podlaga za neupoštevanje pisne izjave. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi morala biti izjava vključena v dokazno oceno. Priča je bila predlagana za dokazovanje ključnega spornega dejstva, vsebina pisne izjave pa se nanaša prav na to dejstvo. Ob morebitnem neizpolnjevanju pogojev za upoštevanje izjave kot pisne izjave priče na podlagi 236.a člena ZPP, na kar je opozoril tožnik v odgovoru na pritožbo (sodba pa se o tem ni izrekla), bi morala biti upoštevana vsaj kot listinski dokaz. Ker bi njena vključitev v dokazno oceno mogla vplivati na izid dokaznega postopka, je s tem izkazan tudi možen vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe.

8. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, tj. v ugodenem delu in glede stroškov postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo temu sodišču v novo sojenje (353. člen ZPP). Ker je bil že izveden celoten dokazni postopek, ki vključuje tudi neposredno izvedene dokaze, bo postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen hitreje in z manj stroški, kot če bi o zadevi odločilo pritožbeno sodišče. Iz istega razloga naj sodišče v novem sojenju najprej oceni, ali je zaradi dopolnitve dokaznega postopka sploh potrebna izvedba obravnave. Če toženec niti potem, ko ga bo sodišče seznanilo s tožnikovim stališčem o predloženi pisni izjavi AA,(1) ne bo vztrajal pri zaslišanju, bo ugotovljene pomanjkljivosti prejkone mogoče odpraviti že z novo izdelavo sodbe, v kateri bo sodišče izjavo vključilo v dokazno oceno.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Iz spisa ne izhaja, da je bil tožnikov dopis z dne 12. 6. 2014, v katerem se je izrekel o potrebnosti zaslišanja, vročen tožencu.