Appeal granted; first-instance court fully exempted plaintiff from court fees based on constitutional ruling and financial hardship criteria.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji.

[JEDRO]

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč, presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom tožnika delno oprostilo plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji in sicer v višini taksne obveznosti, ki presega 8,00 EUR. Glede preostale sodne takse pa je odločilo, da jo je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni od prejema sklepa. Opozorilo ga je, da bo v primeru neplačila štelo, da je tožba umaknjena.

2. Tožnik takšno odločitev izpodbija s pritožbo. Navaja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotavlja, da je v zelo slabem premoženjskem stanju in ne dosega niti zakonsko določenih minimalnih zahtev za plačilo takse. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo oproščen njenega plačila, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ob presoji tožnikovega predloga spregledalo, da podlage za odločanje ne predstavlja zgolj 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), pač pa tudi s to določbo povezana odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015. V njej je Ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki sodišču ni dajal možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, v neskladju z Ustavo. Odločilo je, da do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ga je sodna praksa (že) ustrezno napolnila.

5. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS(1), ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč(2) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju: ZUJF) in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2015 dalje znaša 270,82 EUR. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

6. ZBPP tako v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek).

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da znaša dohodek tožnika, ki živi v samostojnem gospodinjstvu, skupno le 393,39 EUR. Je sicer tudi lastnik osebnega vozila, ki pa se glede na 24. člen ZSVarPre ne upošteva pri ugotavljanju tožnikovega premoženjskega stanja oziroma višine dohodka. Znesek 393,39 EUR pa je znesek, ki ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, saj ta znaša 541,64 EUR. Tožnik v pritožbi tako utemeljeno opozarja, da izpolnjuje pogoje za popolno oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo nepravilno, ko ga je plačila takse oprostilo zgolj delno.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1 spremenilo tako, da je tožnika v celoti oprostilo plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Op. št. (1): Primerjaj sklep I Up 355/2013, I Up 213/2013 in druge.

Op. št. (2): Primerjaj sklep VSL II Ip 5063/2013, VSM I Cp 157/2014, VSL II Cp 797/2014, VSL II Cp 1776/2014, VSL 797/2014, VSL I Cp 1207/2015, II Cp 2876/2015 in druge.