Appeal dismissed; court fee waiver applies to appeal proceedings under current law despite procedural changes.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the plaintiff's request to extend a previously granted court fee waiver to the appeal proceedings. The plaintiff argued that a 2013 amendment limited the waiver to first-instance costs only, necessitating a new request for the appeal. The court ruled that the waiver remained valid for all subsequent steps because the legal basis at the time of issuance covered future filings, and the current law does not distinguish between procedural stages. Consequently, the appeal was dismissed as the waiver already encompassed the appeal costs.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1), 13. člen: A court fee waiver decision issued under the law valid at the time of issuance applies to all subsequent filings and actions within the same case, including appeals, unless the law explicitly limits its scope to the specific procedural stage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je o tožnikovem prvem predlogu za taksno oprostitev odločilo s sklepom z dne 18. 4. 2012, s katerim ga je plačila sodnih taks v celoti oprostilo. Brez podlage je torej pritožbeno prepričanje, da naj bi izdani sklep o taksni oprostitvi veljal le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi za postopek s pritožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikov predlog z dne 28. 4. 2015 za oprostitev plačila sodnih taks.
2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo spremenjene določbe prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah, po kateri je taksna oprostitev veljala samo za postopek na prvi stopnji. Tožnik je zato ob vložitvi pritožbe ponovno predlagal oprostitev plačila takse, saj je njegovo materialno stanje ostalo nespremenjeno. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in tožnika oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je o tožnikovem prvem predlogu za taksno oprostitev odločilo s sklepom z dne 18. 4. 2012, s katerim ga je plačila sodnih taks v celoti oprostilo. Ob izdaji navedenega sklepa je veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1A)(1) in ne Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B)(2), na katerega se sklicuje pritožba. Sklep o oprostitvi taks je tako po prejšnji kot po zdaj veljavni določbi prvega odstavka 13. člena navedenega zakona veljal tudi za takse za tiste vloge in dejanja, za katere taksna obveznost še ni nastala. Zakonske spremembe in ugotovljena neustavnost(3) so se nanašale le na začetek učinkovanja sklepa o oprostitvi glede na čas vložitve predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Judikat, na katerega se sklicuje pritožba(4), z obravnavano zadevo nima nobene zveze. Očitno si pritožba napačno razlaga veljavnost sklepa o oprostitvi. Po določbi drugega (in ne prvega) odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki doslej še nikoli ni bila spremenjena, namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Navedeni zakon postopkov ne ločuje po stopnjah, tako kot prejšnji Zakon o odvetniški tarifi(5). Brez podlage je torej pritožbeno prepričanje, da naj bi izdani sklep o taksni oprostitvi veljal le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi za postopek s pritožbo. Tudi sodišče prve stopnje plačila sodne takse za pritožbo od tožnika ni terjalo, zato ni videti nobenega razumnega razloga za pritožbeno vztrajanje, da naj bi taksna oprostitev v tožnikovem primeru veljala le za postopek na prvi in ne na pritožbeni stopnji.
5. Sodišče prve stopnje je po navedenem tožniku utemeljeno odreklo ponovno vsebinsko obravnavanje njegovega predloga. Pri tem ni zagrešilo očitane materialne kršitve, prav tako ne kakšne od uradoma upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče druge stopnje je zato tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.
Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 97/2010
Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 63/2013
Op. št. (3): Odločba Ustavnega sodišča U-I-41/13-17 z dne 10. 10. 2013
Op. št. (4): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1091/2013
Op. št. (5): Ur. l. RS, št. 67/08 in 35/09