Appeal dismissed; court upheld extension of division request and referral to administrative parcelation procedure.

Pritožba proti 1. točki izreka sklepa se zavrže, v preostalem delu (proti 2., 3. in 4. točki izreka) pa se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da dovoli razširitev predloga delitve na parcele št. 1, 2, 3, 4, vse k. o. X. Nepravdni postopek v tej zadevi je prekinilo in predlagateljico napotilo, da v roku 30 dni prične s postopkom parcelacije zgoraj navedenih parcel v skladu s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1695/2009-I z dne 5. 11. 2010.

2. Nasprotna udeleženka se proti temu sklepu pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je nasprotovala razširitvi predloga in ker soglasja ni podala, sodišče ne bi smelo dovoliti spremembe predloga, saj to ni smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Z razširitvijo predloga se bo ta postopek po nepotrebnem zavlekel. Nadalje meni, da ni pogojev za napotitev predlagateljice na parcelacijo, ki je upravni postopek. Sodišče bi moralo predlagateljico napotiti na pravdo. Nasprotna stranka ji ne priznava kakršnihkoli upravičenj. Če se predlagateljica sklicuje na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 1. 2010, bi morala doseči zemljiškoknjižno realizacijo sodbe, česar ni storila in tega ne more popraviti v tem nepravdnem postopku. Da bi sploh lahko vodila razdružitev premoženja glede štirih spornih parcel, bi najprej morala doseči spremembo zemljiškoknjižnega stanja. Prej pa predlagateljica nima pravnega interesa, da vodi nepravdni postopek glede na predloženo zemljiškoknjižno stanje.

3. Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa ni dovoljena.

4. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Na tej podlagi je tudi v nepravdnem postopku mogoče spremeniti predlog, pod pogoji, ki jih določa 185. člen ZPP. Prvostopenjsko sodišče je skladno s to določbo dopustilo spremembo predloga. Zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, pa ZPP v zadnjem odstavku 185. člena ZPP ne dopušča posebne pritožbe. Ker pritožba v tem delu ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP.

5. Pritožba v preostalem delu ni utemeljena.

6. V skladu s tretjim odstavkom 118. člena v zvezi z 9. in 10. členom ZNP sodišče prekine postopek, če je med udeleženci postopka spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Če sodišče pri reševanju predhodnega vprašanja, ki ga samo ne more reševati v nepravdnem postopku, ugotovi, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, prekine postopek in udeležence napoti, da v določenem roku sprožijo pravdo oziroma upravni postopek za rešitev tega vprašanja.

7. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljice na upravni postopek pravilno oprlo na zgoraj citirane določbe ZNP. Ugotovilo je namreč, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1695/2009-I z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve. Pritožbeno sodišče je zato v tem obsegu zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).