Appeal allowed; court must order boundary determination when administrative body initiates judicial boundary process.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Predlagateljica je sodni postopek sprožila na osnovi poziva OGU, da sproži sodni postopek ureditve meje. Že ta poziv pomeni, da meja med navedenima parcelama še ni določena oziroma je sporna. Edina možnost za določitev in končno ureditev meje je torej sodna pot, zaradi česar sodišče predloga za sodno določitev meje ne more zavrniti, temveč je dolžno mejo urediti po kriterijih, določenih v 77. členu SPZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog, da sodišče določi mejo med parcelama št. 1 in 2, obe k. o. X. Odločilo je, da je predlagateljica dolžna nasprotnim udeležencem v roku 15 dni povrniti stroške v višini 572,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je pritožila predlagateljica iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in določi mejo. Sklicuje se na določilo 77. člena SPZ. Meni, da sodišče ni jasno obrazložilo odločitve o zavrnitvi predloga. Spregledalo je, da je predlog za sodno ureditev meje vložen na podlagi poziva GURS, ker se na ustni obravnavani zaradi ureditve meje lastniki niso sporazumeli o poteku predlagane meje. Če bi bila meja res določena, bi zahtevo zavrgla že GURS, ker se postopek vodi na zahtevo Občine X. Sodišče predloga ne more zavrniti, pač pa mora odločiti o predlogu in urediti mejo. Če pa je sodišče zavrnilo predlog, ker predlagajoča stranka ni dokazala močnejše pravice, mora sodišče urediti mejo na podlagi izvedenega dokaznega postopka in sporni prostor prisoditi stranki, ki dokaže močnejšo pravico. Posledično napačni odločitvi – zavrnitvi predloga, je napačna tudi odločitev o stroških (139. člen ZNP).

3. Nasprotna udeleženka Občina X je na pritožbo odgovorila. Meni, da je odločitev sodišča pravilna, ker je meja med parcelama dokončna, kot tudi zaradi tega, ker pri javnem dobru meje ni dopustno urediti drugače kot le po katastrski meji, celo če ta ne bi bila dokončna. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica je sodišču predlagala, da sodno določi mejo med njej lastno parcelo št. 1 in 2, obe k. o. X, slednja v lasti nasprotne udeleženke Občine X.

6. Predlagateljica je sodni postopek sprožila na osnovi poziva OGU L., da sproži sodni postopek ureditve meje. Že poziv OGU L. pomeni, da meja med zgoraj navedenima parcelama še ni določena oziroma je sporna. Edino možnost za določitev in končno ureditev meje je sodna pot. Sodišče predloga za sodno določitev meje ne more zavrniti na način, kot je to storilo prvo sodišče. Na kakšen način sodišče uredi mejo, je določeno v 77. členu SPZ. Na to določilo se je prvo sodišče sicer sklicevalo, vendar kljub temu meje po tam naštetih kriterijih ni uredilo.

7. Ker je sodišče dolžno sporno mejo urediti, je bilo napadeni sklep razveljaviti. Zadeva se vrača prvemu sodišču, da ob pomoči izvedenca geodetske stroke sporno mejo urediti.