Appeal partially allowed; court reduced damages based on correct lawyer fee calculation under ZPP.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v II. točki znesek 2.684,00 EUR nadomesti z zneskom 1.959,93 EUR, v III. točki pa se znesek 2.993,47 EUR nadomesti z zneskom 1.985,13 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožnika in prva toženka krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvo sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za obnovo postopka ter tožnikoma naložilo, da povrneta tožencema pravdne stroške, in sicer prvi toženki v znesku 2.684,00 EUR, drugemu tožencu pa v znesku 2.993,47 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da dovoli obnovo postopka, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je v predlogu za obnovo postopka podrobno navedla vsa dejstva, ki ji niso bila znana in izhajajo iz sodne odločbe, obstajala pa so še v času pred končanjem glavne obravnave v tem postopku. Tožeča stranka za vsa navedena dejstva ni vedela do trenutka, ko je prejela sodbo II Cp 57/2014. Dejstvo, da je vedela za obstoj postopka II P 1821/2013, še ne pomeni, da je vedela tudi za ta dejstva, ki bi ob upoštevanju v tej zadevi pomenila za tožečo stranko pozitiven izid pravde. Tožeča stranka ni mogla vedeti za navedena dejstva. Očitek o premajhni skrbnosti tožnikov je neutemeljen, saj sta že dlje časa v nezavidljivem socialnem in zdravstvenem položaju, zato je razumljivo, da se nista odzvala pozivu k stranski intervenciji v zadevi II P 1821/2013. Tožnika sta šele iz dne 4. 9. 2014 prejetih sodb izvedela, da so navedeni zapisniki in izvedeni dokazi v prid njunemu tožbenemu zahtevku v tej pravdi. Predlog za obnovo postopka, ki temelji na novih dejstvih in dokazih, je bil pravočasen. Utemeljenost predloga za obnovo postopka je razvidna že iz sodb, ki so bile priložene predlogu. Tožeča stranka ni mogla predložiti sodb prve in druge stopnje v zadevi II P 1821/2013 v prejšnjem postopku, saj sta bili izdani šele po zaključku glavne obravnave. Ne gre zgolj za drugo dokazno oceno ampak za dejstva, na katerih temeljita sodbi in ki tožnikoma pred tem niso bila znana, obstajala pa so že v času pred koncem glavne obravnave v tem postopku. Odločitev o stroških je napačna, ker so previsoko odmerjeni, poleg tega pa se ne morejo priznati potni stroški za odvetnika iz drugega kraja.

3. Prva toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Drugi toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnika nista izkazala obstoja zatrjevanih razlogov za obnovo postopka iz 9. in 10. točke 394. člena ZPP. Razlogi izpodbijanega sklepa o neobstoju obnovitvenih razlogov so jasni, argumentirani in pravilni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje. V njih je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče zato kot bistveno povzema zgolj to, da sodba II Cp 57/2014 ne more predstavljati novega dokaza ali novega dejstva v tej zadevi. Dejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, pa niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.

6. Pritožba utemeljeno graja odločitev o stroških postopka. Prvo sodišče je zmotno uporabilo ZOdvT, saj bi moralo upoštevati Odvetniško tarifo, ki je veljala v času vložitve tožbe (41. člen ZOdvT in 20. člen sedaj veljavne OT). Glede na vrednost spora pripadata vsaki toženi stranki nagrada za odgovor na predlog za obnovo postopka 2100 točk in nagrada za narok 1400 točk. Drugemu tožencu gredo tudi materialni stroški v višini 45 točk, vsaki toženi stranki pa še DDV 22 %. Prvi toženki tako pripada 1.959,93 EUR, drugemu tožencu pa 1.985,13 EUR iz naslova pravdnih stroškov. Drugi toženec ni upravičen do kilometrine in nagrade pooblaščenca za odsotnost iz pisarne v času potovanja, ker obravnavanje predloga za obnovo postopka glede na njegovo vsebino ni bilo zapleteno in bi drugega toženca lahko zastopal na naroku kot substitut odvetnik s sedežem pisarne v kraju, kjer je sedež prvega sodišča. V tem delu zato ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter spremenilo odločitev o stroških, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep, ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (353. člen, 358. člen ter 2. in 3. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnika nista uspela s pritožbo v glavni stvari, prva toženka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato vsi trije nosijo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP).