Administrative court dismisses claim that Free Legal Aid costs must be repaid after partial lawsuit success.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnici je bila v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju odobrena BPP, ta postopek pa se je 3. 2. 2013 končal s sklenitvijo sodne poravnave, s katero je tožnica delno uspela in pridobila terjatev do nasprotne stranke v višini 6.000,00 EUR, ki ji je bila izplačana. Zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP, veljavnega pred spremembo ZBPP, ki je začela veljati 4. 4. 2105. Slabo premoženjsko stanje pa je lahko podlaga za dogovor o načinu vračila sredstev, kot to določa določba četrtega odstavka 43. člena ZBPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da je A.A. dolžna vrniti 1.590,98 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, v roku določenem v tej odločbi. Pojasnila je, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 405/2007 z dne 7. 5. 2007 prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), zaradi vložitve tožbe za povračilo uporabe stanovanja v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka, razen plačila sodnih taks. V pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 107/2009 je upravičenka umaknila tožbo, saj se je sporno razmerje rešilo s sklenitvijo izvensodne poravnave 3. 2. 2013, s katero se je nasprotna stranka upravičenki do BPP zavezala izplačati znesek 6.000 EUR, prav tako sta se z izvensodno poravnavo stranki pravdnega postopka dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Iz sredstev BPP so bili plačani stroški odvetnika B.B. v višini 1.590,98 EUR, zato je na podlagi določbe 46. člena in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosilka, ki se je z izvensodno poravnavo zavezala sama kriti svoje stroške postopka in se s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka od nasprotne stranke, dolžna te stroške, kot glavna zavezanka napram državi, povrniti v celotni višini, kot so bili izplačani.

2. Tožnica v tožbi nasprotuje odločitvi in navaja, da ji je bila BPP dodeljena v pravdni zadevi, ki sicer končala z izvensodno poravnavo, vendar samo zato, da se je sporno razmerje končalo in da sta z hčerko našli mir. Toženi stranki in Centru za socialno delo Slovenske Konjice (v nadaljevanju CSD) je posredovala poročilo o porabi denarja. Iz potrdila CSD je razvidno obdobje prekinitve prejemanja denarne socialne pomoči od 1. 4. 2012 do 31. 10. 2012. V tem obdobju je bila tudi hči brez prejemkov. Ker je predčasno diplomirala, je izgubila štipendijo, preživnino in status študenta. Tožnica prejema denarno socialno pomoč v višini 268,20 EUR na mesec, zato stroškov odplačila oziroma povrnitve BPP ne bo zmogla. Stanovanje bo po njeni smrti last države, kar je prav tako razvidno iz odločbe CSD. Predlaga da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo oziroma, da ta sredstva bremenijo stanovanje, ali pa da se dolg izbriše.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Če upravičenec do BPP v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP v celoti ali delno uspe in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobi premoženje oziroma dohodke, je na podlagi 48. člena ZBPP dolžan Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožnici v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 107/2009 odobrena BPP, niti ni sporno, da se je ta postopek 3. 2. 2013 končal s sklenitvijo sodne poravnave, s katero je tožnica delno uspela in pridobila terjatev do nasprotne stranke v višini 6.000,00 EUR, ki ji je bila izplačana. Prav tako ni sporno, da sta se stranki s poravnavo dogovorili, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka in da so bili stroški odvetnika iz naslova dodeljene BPP v višini 1.590,98 EUR dejansko poravnani.

7. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ter ugotovitvi sodišča, da ne gre za primer iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, je tudi po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP, veljavnega pred spremembo ZBPP, ki je začela veljati 4. 4. 2105.

8. Glede na tožbene navedbe, s katerimi tožnica opisuje svoje premoženjsko stanje, pa sodišče pojasnjuje, da te okoliščine v tej fazi postopka za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe niso pravno odločilne. To pomeni, da je morala tako tožena stranka, kot v tem upravnem sporu sodišče, upoštevati določbo 48. člena ZBPP in zahtevati vračilo prejetih sredstev. Te okoliščine (na kar je tožnico opozorila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe), pa so lahko podlaga za dogovor o načinu vračila sredstev, katerega podlago predstavlja določba četrtega odstavka 43. člena ZBPP. Tožnica namreč lahko toženi stranki predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila, pri katerem se upošteva tako višina dohodka tožnice, kot tudi njen socialni položaj.

9. Ker je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnil.