Administrative court allows free legal aid claim by quashing denial due to procedural violations and misapplication of law.

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1097/2015 z dne 12. 8. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP. Odločila je, da v zadevi ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, zato prosilka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v 24. členu ZBPP. S stališčem tožene stranke se sodišče ne more strinjati, ker že iz same ureditve postopka preklica pogojne obsodbe izhaja, da ne gre za enostavno zadevo, zato je celovita presoja objektivnega pogoja zelo pomembna. Tožena stranka v zadevi ni upoštevala zahtevnosti postopka za preklic pogojne obsodbe, v povezavi s vplivom tega postopka na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Prav tako pred odločitvijo ni ravnala skladno s pravili ZUP, na katerega uporabo v zadevah BPP napotuje določba drugega odstavka 34. člena ZBPP. Odločitev je sprejela brez zaslišanja ali pisne izjave tožnice, tako da je lahko ta šele v tožbi navedla, zakaj potrebuje strokovno pomoč odvetnika na naroku za preklic pogojne obsodbe. S tem je bila tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilka vložila (10. 8. 2015) prošnjo zaradi postopka za preklic pogojne obsodbe opr. št. II Kr 78545/2010. Pri presoji pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tožena stranka ugotovila, da gre za postopek oziroma narok v postopku preklica pogojne obsodbe v kazenski zadevi, v kateri ji je bila zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v zvezi s prvim odstavkom 20. člena KZ-1, izrečena pogojna obsodba in da je bila stranka 24. 8. 2015 vabljena na narok za zaslišanje.

2. Tožena stranka je pojasnila vsebino 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in določbe 61. člen KZ-1. Upoštevaje naravo postopka za preklic pogojne obsodbe je tožena stranka ocenila, da je dodelitev BPP v obravnavani zadevi očitno nerazumna, ker sodišče v tem postopku ugotavlja le razloge za neizpolnitev obveznosti po sodbi in na podlagi teh ugotovitev sankcionira obsojenčevo nespoštovanje s pravnomočno sodbo naložene obveznosti. Zato prosilkin uspeh v tem postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. V zadevi torej ne bo šlo za reševanje pravnih vprašanj, zato kljub temu, da gre za zadevo, katere izid bi lahko pomembno vplival na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj, ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožena stranka se sklicuje na sodbo UPRS, opr. št. I U 1840/2014 z dne 23. 12. 2014.

3. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. V zadevi se ne bodo ugotavljali samo razlogi za neizpolnitev obveznosti, ampak je treba sodišču navesti oziroma opisati vse okoliščine, ki so vplivale na to, da obveznost ni bila izpolnjena. Prav tako bo treba navesti vse okoliščine, ki bi v primeru preklica pogojne obsodbe poslabšale socialno ekonomski položaj obsojenca. Ocenjuje, da bi lahko v tem postopku, s pomočjo odvetnika uspela obrazložiti razloge, zakaj ni mogla spoštovati odločitve sodišča. Stara je 55 let, težko zaposljiva oseba in je za nedoločen čas zaposlena v družbi A. Ima minimalno plačo in je solastnica starejše in obnove potrebne stanovanjske hiše. Sredstev, s katerimi bi plačala odvetnika, nima, njen dohodek pa je obremenjen s plačevanjem izvršbe za nakup starejšega rabljenega avta, ki ga nujno potrebuje za prevoz na delo in z dela.

4. V kolikor bi sodišče preklicalo pogojno obsodbo, bi ji zato, ker je zaporna kazen višja od 6 mesecev, prenehala pogodba o zaposlitvi, po prestani kazni pa se ne bi mogla zaposliti. Postala bi socialno ekonomski problem, zato ker ne bi imela sredstev niti za preživljanje. Iz teh razlogov sodišču predlaga, da tožbi ugodi in prošnji za dodelitev BPP ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti urejen v 506. členu ZKP. Izvede se na predlog upravičenega tožilca ali oškodovanca, lahko pa tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek). Gre za postopek, ki se skladno z določbo drugega odstavka 506. člena ZKP vodi pred sodnikom, potem pa se postopek nadaljuje pred senatom sodišča (tretji odstavek 506. člena ZKP), kjer ima odvetnik obsojenca možnost, da na seji zagovarja obsojenca. Navedeno torej pomeni, da ne gre za enostaven pravni postopek, odločitve pa so urejene tako v ZKP, kot KZ. Tako določba 506. člena ZKP določa, da sme po izvedenem postopku sodišče, če ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s pravnomočno sodbo, izdati sodbo, s katero pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen, ali (s sodbo) določi nov rok za izpolnitev obveznosti, ali (s sodbo) odpravi posebni pogoj. Če pa spozna, da ni podlage za nobeno od teh odločb, s sklepom postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP. Odločila je, da v zadevi ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, zato prosilka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v 24. členu ZBPP. S stališčem tožene stranke se sodišče ne more strinjati, ker že iz same ureditve postopka izhaja, da ne gre za enostavno zadevo, zato je celovita presoja objektivnega pogoja (24. člena ZBPP) zelo pomembna. Tožnica v tožbi utemeljeno opozarja, zakaj bi bila v postopku preklica pogojne obsodbe strokovna pomoč odvetnika potrebna, saj lahko ta pazi, da se v postopku upoštevajo vse dejanske okoliščine ter le te poveže z materialnim in procesnim pravom, ki določa, katere dejanske okoliščine so pravno relevantne za odločitev.

9. Tožena stranka torej v zadevi ni upoštevala zahtevnosti postopka za preklic pogojne obsodbe, v povezavi s vplivom tega postopka na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Prav tako pred odločitvijo ni ravnala skladno s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na katerega uporabo v zadevah BPP napotuje določba drugega odstavka 34. člena ZBPP. Odločitev je sprejela brez zaslišanja ali pisne izjave tožnice, tako da je lahko ta šele v tožbi navedla, zakaj potrebuje strokovno pomoč odvetnika na naroku za preklic pogojne obsodbe. S tem je bila tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

10. Sodišče pa v tej zadevi toženi stranki pojasnjuje tudi, da ni spregledalo sklicevanja na odločitev Upravnega sodišča RS I U 1840/2014. Iz te sodbe izhaja, da sodišče v postopku preklica pogojne obsodbe le ugotavlja razloge za obsojenčevo nespoštovanje obveznosti, ki mu jo je s pravnomočno sodbo naložilo sodišče v kazenskem postopku in jih sankcionira in da se v tem postopku se ne razrešujejo pravna vprašanja. Sodišče v obravnavani zadevi sicer soglaša s takšnim stališčem, vendar meni, da to ne pomeni, da v takih zadevah strokovna pomoč odvetnika ni potrebna, kar je Upravno sodišče RS že pojasnilo v svoji sodbi I U 428/2014 z dne 26. 3. 2014.

11. Na zgoraj navedenih podlagah, je sodišče tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek, v katerem bo morala tožena stranka upoštevati v tej sodbi navedeno stališče sodišče, ki se nanaša na ugotavljanje pogojev iz 24. člena ZBPP in način vodenja postopka v zadevah brezplačne pravne pomoči.

II. točki izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in tožeča stranka v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika).