Administrative court dismisses appeal for free legal aid due to lack of merit in annulment suit.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katera sodi tudi tožba za razveljavitev sodne poravnave. V primeru, ko stranka sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti naknadno ni mogoče popraviti, ker za odpravo te pomanjkljivosti v smislu 108. člena ZPP ni podlage v zakonu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je zavrnila prosilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilec želel vložiti pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 284/2012 z dne 26. 5. 2015 in 27. 5. 2015. Okrožno sodišče v Celju je v pravdni zadevi opr. št. P 284/2012 obravnavalo prosilčevo prošnjo z dne 3. 1. 2015, v kateri je opisal okoliščine po sklenitvi sodne poravnave z dne 25. 10. 2013. Ker iz njegove vloge sodišče ni moglo razbrati, ali gre za tožbo ali obvestilo, ga je s sklepom z dne 22. 1. 2015 pozvalo, naj vlogo ustrezno dopolni in ga istočasno poučilo o določbi 180. člena in tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej o tem, kaj mora tožba vsebovati in da je tožba za razveljavitve sodne poravnave izredno pravno sredstvo, zato mora biti vložena po odvetniku. Po dopolnitvi vloge je sodišče vlogo z dne 3. 1. 2015 obravnavalo kot tožbo za razveljavitev sodne poravnave in tožnika 19. 5. 2015 pozvalo k predložitvi dokazila o opravljanem pravniškem državnem izpitu. Tožnik je predložil pooblastilo odvetnice. Njegov predlog za podaljšanje roka za predložitev potrdila o opravljenem izpitu je bil zavrnjen s sklepom 26. 5. 2015 in ker prosilec ni izpolnil pogoja iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP, je pravdno sodišče s sklepom z dne 27. 5. 2015 njegovo tožbo za razveljavitev sodne poravnave zavrglo.

2. Na podlagi navedenih dejstev je tožena stranka odločila, da bi bila dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper prej navedena sklepa sodišča v zadevi P 284/2012 neutemeljena, ker zahteva prosilca nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja določenega v 24. členu ZBPP.

3. Tožnik odločitev tožene stranke izpodbija, ker meni, da je bila sprejeta v nasprotju z določbami Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tožena stranka je zgolj sklepala, da nima verjetnega izgleda za uspeh. Že v prvem pozivu pravdnega sodišča bi moral biti pozvan, da mora predložiti dokazilo o pravniškem državnem izpitu, ali pa bi morala tožbo vložiti odvetnica. Bil je zaveden. Meni, da bi moralo v zadevi zadoščati pooblastilo odvetnice A.A. V nadaljevanju pojasnjuje okoliščine v katerih je bila sklenjena sodna poravnava, za katere je izvedel šele konec decembra 2014, zato od sodišča pričakuje pravilno in zakonito odločitev. Rešitev zadeve bi pomenila rešitev njegovega ekonomskega položaja. Predlaga tudi nujno in prednostno obravnavo in oprostitev plačila sodnih taks. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in po izvedbi ponujenih dokazov izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da sodišče izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Izčrpni in pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena, tako v dejanskem, kot tudi v pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih ne ponavlja (71. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca, kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

8. Tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnikova pritožba zoper Sklepa z dne 26. 5. 2015 in 27. 5. 2015 Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 284/2012, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar posledično pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj (24. člen ZBPP) za dodelitev BPP. Ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena, zato tožnik tudi ne more uspeti z ugovorom, da je tožena stranka z odločitvijo kršila tožnikove pravice iz Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah.

9. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je z obveznim pravnim zastopanjem (tretji odstavek 86. člena ZPP) stranki odvzeta sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko, kar pomeni, da mora stranka nastopati po pooblaščencu, ki je odvetnik. Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katera sodi tudi tožba za razveljavitev sodne poravnave. V primeru, ko stranka sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti naknadno ni mogoče popraviti, ker za odpravo te pomanjkljivosti v smislu 108. člena ZPP ni podlage v zakonu.

10. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, prav tako pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Sodišče tudi ni našlo zatrjevanih kršitev ustavnih pravic. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče o tožnikovem predlogu za oprostitev sodnih taks ni odločalo, ker zadeve brezplačne pravne pomoči niso podvržene plačilu sodne takse, o oprostitvi vseh sodnih stroškov pa ne, ker sodni stroški tožniku niso nastali in jih tudi kot take ni priglasil.