Appeal dismissed because plaintiff failed to supplement a procedural execution request into a valid lawsuit with required elements.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker predlog za izvršbo nima vseh sestavin, ki jih mora vsebovati tožba, upnica pa tožbe ni dopolnila, je odločitev o zavženju tožbe pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7267/2015 z dne 26. 1. 2015 tudi v 1. odstavku izreka.

2. Zoper sodbo je laično pritožbo vložila tožeča stranka. Sklicuje se na Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) in trdi, da bi morala tožena stranka predložiti dokaz, da sta se stranki dogovorili za daljši plačilni rok od predpisanega v ZPreZP-1. Tožeča stranka je dokaz, da je rok plačila 30 dni, že predložila. Predlaga, da se izvršba dovoli.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj ne gre za zadevo iz drugega odstavka 366.a člena ZPP, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. V tej zadevi je upnica, sedaj tožeča stranka, najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za plačilo petih računov. Po obrazloženem ugovoru dolžnika je izvršilno sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, razveljavi in bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku.(1) Odločitev je potrdilo tudi višje sodišče s sklepom II Ip 1576/2015 z dne 3. 6. 2015.

7. Upničin predlog za izvršbo je bil torej odstopljen pravdnemu sodišču, kjer se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ker predlog za izvršbo nima vseh sestavin, ki jih mora vsebovati tožba, je sodišče upnico, sedaj tožečo stranko, pozvalo, naj tožbo dopolni, in sicer tako, kot je navedlo v pozivnem sklepu z dne 1. 7. 2015, ki ga je, kot izhaja iz podatkov spisa, tožeča stranka prejela 2. 7. 2015. Iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi tožeča stranka tožbo dopolnila, tega ne trdi niti tožeča stranka v svoji pritožbi. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njeno nepopolno tožbo zavrglo, saj je vsebinsko ni moglo obravnavati(2). Skladno s prvim odstavkom 180. člena ZPP mora namreč tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen), česar predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vložen po elektronski poti in obdelan v informacijskem sistemu avtomatizirano, ne vsebuje.

8. Da bi torej sodišče prve stopnje lahko vsebinsko odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke, bi ta najprej morala svojo tožbo dopolniti. Ker tega ni storila, je odločitev sodišča prve stopnje zakonita in pravilna, nanjo pa ne morejo vplivati niti pritožbene trditve, da je tožeča stranka že predložila dokaze, da je plačilni rok potekel, daljši pa med strankama ni bil dogovorjen, ter da tožena stranka svojega ugovora nezapadle terjatve ni izkazala. Ker se je izvršilni postopek prevesil v pravdnega, tožeča stranka tudi neutemeljeno predlaga, da se izvršba dovoli.

9. Glede na navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo drugih kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Odločitev temelji na drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja, nato pa nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču.

Op. št. (2): Kar je skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP, ki določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže in s 440. členom ZPP, po katerem sodišče v primerih, ko izda sklep, s katerim zavrže tožbo, razveljavi tudi plačilni nalog.