Appeal dismissed; court upheld that unregistered parts are common areas under the law's presumption of registered parts only.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na domnevo ZVEtL, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ki je bil njegov sestavni del, je pravilen zaključek, da sporni del predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na stavbi na naslovu V., stavba z ident. št. 000, ki stoji na parcelah št. 13/4, 20/5 in 19/2, vse k. o. X, dokončno vzpostavi etažna lastnina in navedene parcele predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi (1. točka izreka). Ugotovilo je, da so v zemljiški knjigi pri navedeni stavbi že vpisani posamezni deli, ki se preoblikujejo v skladu s sklepoma GURS OGUL o vpisu stavbe v kataster z dne 22. 6. 2011 in 30. 6. 2011, kot to izhaja iz 2. točke izreka in da je v zemljiški knjigi pri navedeni stavbi vpisan posamezni del z ident. št. 000-111, ki se izbriše (3. točka izreka) ter odločilo, da se vpišejo posamezni deli in pri njih vknjižba lastninske pravice, kot izhaja iz 4. točke izreka ter vpišejo splošni skupni deli, ki izhajajo iz 5. točke izreka in pri njih vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela. Pri navedeni stavbi se pri posameznem delu št. 000-111 izvede ta sklep v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka dokončne vzpostavitve etažne lastnine (6. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženka A. A., ki navaja, da sklep izpodbija v celoti (čeprav je iz vsebine razvidno, da ga izpodbija le delno) in uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga spremembo tako, da bo dokončna vzpostavitev etažne lastnine ustrezala dejanskemu stanju. Odločitev sodišča temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, saj posamezni del z ident. št. 111 v naravi predstavlja sestavni del stanovanja z ident. št. 222, katerega solastniki so A. A. v deležu do 2/3 glede na celoto ter B. A. in C. A., vsak v deležu do 1/6 glede na celoto in ni del hodnika kot splošnega skupnega dela predmetne nepremičnine. Predlagateljica je namreč 24. 5. 1988 podala predlog na hišni svet za prestavitev predelne stene z vhodnimi vrati tako, da se stanovanje ustrezno poveča, pridobila je tudi soglasje sosedov. Stanovanje je povečala, kot takšno ga uporablja od leta 1988 in ga ima skladno z navedenim vse od navedenega leta tudi neposredno v posesti, kar velja tudi za njena sinova. Sodišče tako napačno ugotavlja, da obstoji navedeni posamezni del, saj ta v naravi ne obstaja, temveč je sestavni del stanovanja št. 69. Predlagateljica zahteva, da se navedeni posamezni del ukine in njegova površina pripiše k stanovanju. Podredno zahteva, da se navedeni del vpiše kot posamezni del in pri tem delu vknjiži lastninska pravica v korist in na ime A. A. do 2/3, B. A. do 1/6 in C. A. do 1/6, glede na celoto.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo tej nasprotujejo in navajajo, da je sporni posamezni del z ID znakom 111 del hodnika in je kot tak splošni skupni del stavbe v etažni lastnini na V. Pritožnica ter B. A. in C. A. niso lastniki posameznega dela, ampak le njegovi uporabniki. Pritožnici je bila s strani upravnika M., d. o. o. ponujena v podpis najemna pogodba z dne 15. 10. 2003, ki pa je ni podpisala, navedla je, da želi sporni del odkupiti. Jasno je, da pritožnica ni lastnica spornega posameznega dela. Da je pritožnica le uporabnica spornega posameznega dela, je razvidno tudi iz razdelilnika stroškov upravnika M., d. o. o. pritožnici, kjer je bila navedena tudi postavka „najemnina za skupne prostore“.

4. Na odgovor na pritožbo so odgovorili A. A. ter B. A. in C. A. Navajajo, da so navedbe glede izkazovanja pravnega nasledstva v smislu podpisovanja najemnih pogodb pravno nerelevantne, saj udeleženci izvršujejo več kot 10 let trajajočo neposredno posest.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. A. A., B. A. in C. A. so prijavili udeležbo v tem nepravdnem postopku, njihovemu predlogu za dopustitev udeležbe je bilo ugodeno s sklepom z dne 9. 6. 2015. Ob prijavi udeležbe so navedli, da so lastniki dela stavbe št. 222, stanovanje št. 42 v 6. nadstropju ter navajali, da naj površina stanovanja 78,51 m2 ne bi bila odraz dejanskega stanja. Zgolj s takšno navedbo domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine iz 9. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki v 2. točki prvega odstavka določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb, niso izpodbili. Za sporni del stavbe z ident. št. 111, glede katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavlja splošni skupni del, v postopku pred sodiščem prve stopnje navedeni udeleženci niso predložili nobenega pravnega naslova, tega pritožnica ni priložila niti pritožbi, niti odgovoru na odgovor na pritožbo, v katerem zatrjuje več kot 10 let trajajočo posest na spornem delu. Med pritožnico, B. A. in C. A. ter predlagatelji je sporno, ali predstavlja del z ID znakom 111 splošni skupni del ali ne. Predlagatelji so v odgovoru na pritožbo tudi pojasnili, da je bila pritožnici glede tega dela ponujena v podpis najemna pogodba z dne 15. 10. 2003, ki je ni podpisala, navajala je, da želi sporni del odkupiti, vendar do nakupa ni prišlo.

7. Kot že navedeno, je glede na domnevo iz 2. točke prvega odstavka 9. člena ZVEtL in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb (priloga A16) ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine (priloga A42), ki je bil njegov sestavni del, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da del z ident. št. 111 predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).