Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on eviction order and refusal of expert witness.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale. Prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (med drugim – sodba je v preostalem delu pravnomočna) odločilo, da ostane v veljavi Nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrajnega sodišča v Ljubljani I R 830/2014 z dne 7. 1. 2015 v prvem odstavku izreka, s katerim je naloženo tožencu, da na podlagi odpovedi najemodajalca najemne pogodbe z dne 12. 12. 2014 izprazni poslovne prostore na naslovu …, kar v naravi predstavlja del bivših proizvodnih in pomožnih prostorov ... v dveh etažah (bivši proizvodni prostori, kopalnice z WC, hodnik, prostor zraven kopalnic) v skupni izmeri 316 m2 ter jih prazne izroči najemodajalcu v roku enega leta od prejema naloga za izpraznitev in v drugem odstavku izreka. Tožencu je še naložilo, da tožniku v 15 dneh povrne pravdne stroške v znesku 274,00 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje v sodbi nepravilno obrazložilo pomen 11. člena najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, saj navedeni člen jasno določa, da je vrednost stvari, ki jih brez škode za njihovo bistvo oziroma najem ni mogoče ločiti od predmeta najema, najemodajalec dolžan povrniti najemniku najkasneje do izselitvenega roka. Vrednost teh predmetov oceni izvedenec. Ker je naveden člen specialen, je zato določba tretjega odstavka 9. člena v zvezi z določbo 11. člena pogodbe nepomembna. Člen namreč jasno določa, da vrednost predmetov, ki jih brez škode za njihovo bistvo ni mogoče ločiti od predmeta najema, oceni izvedenec. V skladu s tem je toženec predlagal dokaz s postavitvijo izvedenca, ki bi po pregledu lahko ocenil, katere predmete ni mogoče ločiti od predmeta najema in kolikšna je vrednost le-teh. Toženec za takšno oceno ni kvalificiran, zato so neutemeljene tudi navedbe v razlogih sodbe, da toženec ni opredelil vrednosti predmetov v smislu 11. člena Pogodbe. Dejstvo je, da je takšnih predmetov precej. Dejstvo je tudi, da 11. člen določa, da se najemnik, toženec ni dolžan izseliti iz spornega najemnega prostora pred povrnitvijo vrednosti predmetov, ki jih kot take ugotovi izvedenec. Ker sodišče prve stopnje ni postavilo izvedenca in tudi ni zaslišalo zastopnika toženca, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne po uradni dolžnosti upoštevne(1) bistvene kršitve postopkovnih določb iz 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče povsem sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje. Tega pritožbene trditve prav v ničemer ne omajejo.

5. Četudi držijo pritožbene trditve, da vrednost predmetov, ki jih brez škode za njihovo bistvo oziroma najem ni mogoče ločiti od predmeta najema oceni izvedenec, najemodajalec pa je dolžan le-to povrniti najemniku najkasneje do izselitvenega roka, pa pogodba ne določa, kateri sploh so ti predmeti (da bi jih izvedenec lahko ocenil), pri čemer sam toženec v pritožbi navaja, da je takih predmetov precej, da pa ni kvalificiran, da bi lahko specificiral, kateri predmeti so to. Pogodbena obveznost tretjega (izvedenca) je ocenitev predmetov, ne pa tudi določitev, kateri so predmeti, ki jih je potrebno oceniti. Na tožencu je zato bilo, da navede predmete (in njihovo ocenjeno vrednost), da bi bil njegov ugovor sočasnosti izpolnitve sploh mogoče upoštevati (ter v primeru spora obravnavati). V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale (prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala). Vse to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, v posledici česar utemeljeno ni bil postavljen izvedenec, niti zaslišan zakoniti zastopnik toženca in so temu nasprotne pritožbene trditve neutemeljene.

6. Na podlagi 353. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, saj jih toženec ni uveljavljal v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 163. člena ZPP (v določeni zahtevi z opredeljeno navedenimi stroški, za katere zahteva povračilo).

Op. št. (1): Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP;