Appeal court quashes first instance decision for returning seized property due to lack of jurisdiction.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 (na podlagi določb ZIKS) sodi v sodno pristojnost in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja (nepremičnin, ki so bile vpisane v vl. št. ... in vl. št. ..., oboje k. o. ...) ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa predlog odstopljen v reševanje pristojnemu upravnem organu ter odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da sta predlog utemeljevala na podlagi kazenske sodbe, na podlagi katere je bil A.A. obsojen in ki je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu razveljavljena. Iz razveljavljene kazenske sodbe izhaja, da je bil A.A. obsojen zaradi tega, ker je dne 8. 10. 1945 v Prevaljah pred Okrajnim ljudskim sodiščem dosegel, da mu je bilo podjetje vrnjeno v last in posest, kot izkazanemu edinemu lastniku vseh delnic družbe in je podjetje na podlagi tega sklepa tudi dejansko prevzel. Poleg izrečene kazni mu je bilo s to sodbo tudi zaplenjeno vse njegovo premoženje, torej tudi tovarna, ki jo je imel na podlagi sklepa sodišča v Prevaljah v lasti in posesti. Tega dejstva ne more spremeniti okoliščina, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom Zp 1286/4 z dne 12. 9. 1946 A.A. zaplenilo 20.000 delnic B. Za rešitev zadeve je nedvomno pristojno sodišče – A.A. je na sodišču v Prevaljah dosegel izročitev B. v last in posest, s kazensko sodbo pa je to lastnino (ponovno) izgubil in upravičeno uveljavlja, da mu jo sodišče vrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelja sta dne 28. 1. 2014 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani na podlagi določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) vložila predlog za vrnitev A.A. zaplenjenega premoženja. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu, ker naj bi šlo za premoženje podržavljeno po odloku AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Ur. l. DFJ, št. 2/45), zato so za odločanje v zadevi pristojne upravne enote (1. točka prvega odstavka 54. člena v zvezi z 20. točko 30. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen). Zadevo je odstopilo upravnemu organu na podlagi določbe drugega odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 33. členom (verjetno pravilno 37. členom) Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

5. Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena (pravdna) dejanja in zavrže tožbo oziroma predlog (drugi odstavek 18. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje ni postopalo tako, temveč je zadevo, napačno se sklicujoč na navedeno odločbo, odstopilo v pristojno reševanje upravnemu organu. Za takšno postopanje se je verjetno odločilo na podlagi sodne prakse, ki je v primerih, ko je predlagatelj zahtevo za vrnitev zaplenjenega premoženja vložil pri sodišču v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen, ta pa je v času odločanja že potekel (upoštevaje, da se je predlagatelj lahko zanesel na podatke, ki so kazali na to, da gre za premoženje, odvzeto na podlagi kazenske sodbe, ki opravičuje vračanje po ZIKS), zaradi varovanja upravičencev do učinkovite uveljavitve pravice do vrnitve krivično odvzetega premoženja, dovoljevala takšno postopanje. Vendar v konkretnem primeru ne gre za primerljivo situacijo. Predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja je bil vložen (davno) po poteku (prekluzivnega) roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje po opisani sodni praksi.

6. Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 nedvomno sodi v sodno pristojnost (145.č člen ZIKS). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).(1)

7. Glede na razlog odločitve na ostale pritožbene navedbe pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. in 104. členom ZNP.

Op. št. (1): Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče presoditi vse relevantne listine in podatke, tudi vsebino izreka obeh kazenskih sodb vrhovnega sodišča Kv 7/47 v zvezi s sklepom Sp 18/45 z dne 10. 10. 1945, ki jo predlagatelja štejeta kot odločilno.