Appeal allowed: dispute over tax enforcement invalidity is civil, not administrative, reversing first instance ruling.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance decision, which had incorrectly classified the dispute as administrative. The plaintiff argued that proving ownership and blocking tax enforcement required a civil trial, while the lower court erroneously deemed it an administrative matter. The court ruled that disputes regarding the inadmissibility of tax enforcement under Article 158 of the Tax Enforcement Act are civil proceedings, thereby restoring jurisdiction to the first-instance court.
Legislator headnote
AI generatedArticle 158 paragraph 3 of the Tax Enforcement Act; Article 1 of the Civil Procedure Act: A dispute concerning the inadmissibility of tax enforcement under Article 158 paragraph 3 of the Tax Enforcement Act is a civil matter, not an administrative one, and falls within the jurisdiction of the court of first instance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.
II. Predlog tožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
[JEDRO]
Spor o (ne)dopustnosti izvršbe iz tretjega odstavka 158. člena ZDavP-2 ni upravna zadeva, ampak gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno (in krajevno!?) nepristojno za odločanje po tožnikovi tožbi za ugotovitev lastninske pravice in nedopustnosti izvršbe.(2)
2. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, tožniku pa prizna pritožbene stroške. V pritožbi meni, da je odločitev nepravilna in nezakonita. Opozarja, da se je odločil obstoj lastninske pravice dokazati v pravdi, za kar je nedvomno pristojno sodišče prve stopnje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Presoja nepristojnosti je napačna. Po 158. členu ZDavP-2 (ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi) lahko tisti, ki izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi (prvi odstavek); če davčni organ oceni, da pravica osebe iz prejšnjega odstavka, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da (drugi odstavek) v 8 dneh od vročitve sklepa iz četrtega odstavka tega člena pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ(3) da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. Spor(4) o (ne)dopustnosti izvršbe (iz tretjega odstavka 158. člena ZdavP-2) ni upravna zadeva, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, ampak gre za spor iz civilnopravnega razmerja, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja še na ugotovitveno tožbo (zahtevek), a neizkazan pravni interes zanj(o).(5) Za taka spora (za ugotovitev lastninske pravice in za nedopustnost (davčne) izvršbe) pa je stvarno pristojno sodišče prve stopnje.
5. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
6. Tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa je pritožbeno sodišče zavrnilo. Le-ta namreč ne ustreza kriterijem iz prvega in drugega odstavka 163. člena ZPP.(6)
...
Op. št. (2): Očitno davčne izvršbe (natančneje davčne izvršbe po 142. členu in sledečih Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju: ZDavP-2), a tožnik niti v tožbi niti v tožbenem zahtevku ne pove, za kakšno izvršbo gre (natančneje katera izvršba naj bi bila nedopustna), niti tega ne pove sodišče prve stopnje!?
Op. št. (3): Pritožbeno sodišče glede tega opozarja, da davčni organ nima pravne subjektivitete in na 7. člen Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra) – zakonito zastopstvo;
Op. št. (4): 1. člen ZPP;
Op. št. (5): Procesna predpostavka – glej drugi odstavek 181. člena ZPP;
Op. št. (6): O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke, v kateri mora le-ta opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo;