Appeal dismissed; change of claim denied as not economically efficient and lacking proper connection to original suit.

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

[JEDRO]

Pravilna je ocena prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev spremembe tožbe po določbi 185. člena ZPP. Zaradi umika tožbe je postopek v tej zadevi ustavljen, če bi sodišče dopustilo tožbo, pa bi se še nadaljeval. Do ustavitve postopka je prišlo, ko sodišče še ni izvajalo predlaganih dokazov in s tem še ni zbralo procesnega gradiva, ki bi omogočilo odločanje o spremenjenem tožbenem predlogu. Glede na vsebino odgovora na tožbo pa je tudi očitno, da z dovolitvijo spremembe tožbe najverjetneje vsa sporna razmerja med strankama ne bi bila dokončno rešena, saj se tožena stranka sklicuje na vlaganja v nepremičnino, obogatitev in poračunavanje vlaganj z najemnino. Vse navedeno pa pomeni, da obravnavanje spremenjene tožbe v tem postopku ne bi bilo smotrno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom vzelo na znanje umik tožbenega zahtevka pod točkah 1 in 2 tožbe z dne 2.2.2015 in postopek ustavilo (I. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške iz 3. točke tožbe z dne 2.2.2015 (II. izreka sklepa). Spremembe tožbe ni dovolilo (III. izreka sklepa) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka 456,94 EUR, v primeru zamude pa zakonske zamudne obresti (IV. izreka).

2. Tožnika izpodbijata sklep v točki III. izreka, torej v delu, v katerem sodišče ni dopustilo spremembe tožbe. Navajata, da tožena stranka ni zanikala obstoja najemnega razmerja in ne obveznosti plačevanja najemnine. Trdi le, da se je del najemnine pobotal z njenim delom, kar seveda ni res. Tožena stranka je zatrjevala, da je v nepremičnine ogromno vlagala, tožeča stranka zanika ta vlaganja, saj jih tožena stranka ni določno opredelila. Ugotovitve sodišča, da so med strankama sporna vlaganja v nepremičnino ter poračun teh vlaganj z najemninami, je protispisna, sklep tudi nima razlogov za uspešen preizkus preuranjene odločitve. Sprememba tožbe bi bila brez dvoma smotrna za dokončno ureditev zadeve, saj sta oba zahtevka dejansko v vzročni zvezi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe tudi v primeru, če se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Pri odločitvi sodišče mora slediti načelu ekonomičnosti postopka. Po stališču pravne teorije(1) to načelo zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončno rešitev spora, saj bo moral v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bo treba začeti vse od začetka. Po drugi strani pa je treba v interesu ekonomičnosti postopka preprečiti spreminjanje tožbe proti volji toženca takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. Sodišče mora zato v vsakem primeru posebej pretehtati, ali naj kljub toženčevemu nasprotovanju dovoli spremembo.

5. V konkretni zadevi sta tožnika vložila tožbo zoper toženko s tožbenim zahtevkom na izpraznitev in izročitev v posest poslovno stavbo ter na izročitev opreme, strojev in orodja, ki jih je tožena stranka najela skupaj s poslovnimi prostori. Kot podlago sta navedla toženkine kršitve najemne pogodbe, predvsem neplačevanje najemnine, zaradi česar je tožeča stranka odstopila od pogodbe. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo odgovorila, da je 31.3.2015, torej po vložitvi tožbe, proizvodnjo v celoti uspela preseliti na drug naslov in prostore izpraznila, zaradi česar je odpadla podlaga za zahtevek po izselitvi. Pri tem je v nepremičnini, ki je last tožeče stranke, pustila vse kar je prejela, zato je neutemeljen zahtevek po izročitvi opreme strojev in orodja. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi umaknila tožbeni zahtevek na izpraznitev nepremičnin in izročitev premičnin v celoti, hkrati pa je predlagala, da sodišče dovoli spremembo tožbe, s katero je zahtevala plačilo najemnine in uporabnine v znesku 17.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženka je spremembi tožbi nasprotovala.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev spremembe tožbe po določbah 185. in 186. člena ZPP. Zaradi umika tožbe je postopek v tej zadevi ustavljen, če bi sodišče dopustilo tožbo, pa bi se še nadaljeval. Do ustavitve postopka je prišlo, ko sodišče še ni izvajalo predlaganih dokazov in s tem še ni zbralo procesnega gradiva, ki bi omogočilo odločanje o spremenjenem tožbenem predlogu. Glede na vsebino odgovora na tožbo pa je tudi očitno, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da z dovolitvijo spremembe tožbe najverjetneje vsa sporna razmerja med strankama ne bi bila dokončno rešena, saj se tožena stranka sklicuje na vlaganja v nepremičnino, obogatitev in poračunavanje vlaganj z najemnino. Vse navedeno pa pomeni, da obravnavanje spremenjene tožbe v tem postopku ne bi bilo smotrno. Pri predlagani spremembi tožbe tudi ne gre za t.i. privilegirano spremembo tožbe, za katero privolitev tožene stranke ni potrebna (186. člen ZPP). Dejstvo, da je tožena stranka po vložitvi tožbe izpraznila poslovni prostor ter ga vrnila tožnikoma v posest, ne pomeni okoliščine, ki bi terjala spremembo tožbe. Tožnika bi lahko že ob vložitvi tožbe zahtevala poleg izpraznitve poslovnega prostora in vrnitve opreme, tudi terjatev iz neplačane najemnine.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, II. knjiga, Komentar dr. Dragice Wedam Lukić k 185. členu.