Appeal allowed; summons to shareholder meeting must be served personally to legal representative of legal entity.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana allowed the appeal and revoked the first-instance judgment against a legal entity and its legal representative. The defendant argued that the summons for the asset inventory hearing was not properly served, preventing them from responding. The court ruled that while general service rules apply to legal entities, the specific provision for summonses to hearings requires personal service to the legal representative, which was not done here.
Legislator headnote
AI generated261. člen ZPP; 15. člen ZIZ: A summons for a hearing involving the examination of a party must always be served personally to the legal representative of a legal entity, overriding general service rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Glede vabila na zaslišanje strank je potrebno upoštevati določbo 261. člena ZPP, ki določa, da se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Pravnim osebam se sicer vroča po prvem odstavku 133. člena ZPP, vendar pa to ne velja za vabilo na zaslišanje. Določba prvega odstavka 261. člena je v razmerju do 133. člena ZPP specialne narave: vabilo zakonitemu zastopniku pravne osebe je treba vselej vročati njemu osebno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijani sklepom je sodišče prve stopnje dolžnika E. d.o.o. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR in dolžnikovega zakonitega zastopnika A. A. kot odgovorno osebo dolžnika kaznovalo z denarno kaznijo 150,00 EUR, ki sta jo oba dolžna plačati v roku 30 dni in v kolikor denarna kazen ne bo plačana, se izterja po uradni dolžnosti.
2. Zoper sklep o kaznovanju se je pravočasno pritožil zakoniti zastopnik A. A., ki sklep izpodbija v celoti, ker tako družba E. d.o.o., kot tudi njen zakoniti zastopnik nista prejela sklepa o izvršbi, niti odredbe za predložitev seznama premoženja pravne osebe, kot tudi ne vabila na narok 15. 5. 2015, zato se na to niso mogli odzvati in tudi ne opravičiti izostanek na naroku.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).
5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi osmega odstavka 31. člena ZIZ v zvezi s 33. členom ZIZ, po katerem je sodišče upravičeno kaznovati dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika, če dolžnik ne pride na narok za obravnavanje seznama dolžnikovega premoženja, pa je bil nanj v redu vabljen, ali če na naroku oziroma v seznamu iz prvega odstavka tega člena ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju. Utemeljena je pritožbena navedba, da vabilo na narok ni bilo pravilno vročeno, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
6. Po določbi šestega odstavka 31. člena ZIZ sodišče razpiše narok za obravnavanje seznama dolžnikovega premoženja, na katerem zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena. Za izvedbo naroka ZIZ nima posebnih določb, zato se za vabljenje strank in izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ). V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je bil dolžnik kot d.o.o. vabljen z vabilom na narok po 31. členu ZIZ, ki je bil dolžniku vročen na naslov v registru Ulica 1, Kranj. Iz vročilnice je razvidno, da dolžnik na tem naslovu nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika, zato je bilo sodno pisanje nabito na vrata. Iz odredbe, s katero je bil razpisan narok zaradi ugotovitve dolžnikovega premoženja z dne 15. 5. 2015 (list. št. 24 v spisu) izhaja sicer pravilna odredba, da se vabilo na narok in zaslišanje vroči upniku (po pooblaščencu) ter dolžniku in osebi, ki je po zakonu ali po pravilih družbe upravičena zastopati (zakonitemu zastopniku) s pozivom, da na naroku predloži dokazila o lastninskih in drugih pravicah na premoženju družbe in za terjatve družbe navede dokazna sredstva (31. člen ZIZ), medtem ko iz vročilnice v spisu izhaja, da odredba ni bila pravilno izvršena, saj vabilo za zaslišanje ni bilo vročeno zakonitemu zastopniku družbe.
7. Glede vabila na zaslišanje strank je namreč potrebno upoštevati določbo 261. člena ZPP, ki določa, da se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Pravnim osebam se sicer vroča po prvem odstavku 133. člena ZPP, vendar pa to ne velja za vabilo na zaslišanje. Določba prvega odstavka 261. člena je v razmerju do 133. člena ZPP specialne narave: vabilo zakonitemu zastopniku pravne osebe je treba vselej vročati njemu osebno.(1) Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Op. št. (1): Zobec Jan, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2010, stran 524.