Administrative court dismissed appeal against approval of land purchase by highest bidder on public auction.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejšega ponudnika za nakup nepremičnin ugodil.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravna enota Litija (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo ugodila zahtevku A.A. ter odobrila zapisnik Okrajnega sodišča v Litiji In 18/2012 z dne 23. 5. 2013 o II. prodaji na javni dražbi, na podlagi katerega bo A.A. pridobil solastniški delež do ¼ na nepremičninah s parc. št. 1096/1 in 1097/0, obe k.o. 1835 ... Organ je v postopku ugotovil, da je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija nepremičnina parc. št. 1096/1 opredeljena kot območje kmetijskih zemljišč, parc. št. 1097/0 pa delno kot območje kmetijskih, delno kot območje gozdnih zemljišč. Dalje je ugotovil, da sta nepremičnini v solasti več fizičnih oseb, zato glede lastništva ne izpolnjujeta predpisanih pogojev za zaščito kmetije v smislu določb 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Po vpogledu v dokumentarno gradivo pa je ugotovil, da navedeni nepremičnini nista bili nikoli predmet komasacijskih postopkov. Ker je organ ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejšega ponudnika za nakup nepremičnin ugodil.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 21. 8. 2014 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

Tožnica v tožbi navaja, da je dolg B. obročno odplačevala po zmožnostih. Dolg pa je bil tudi nepravilno ugotovljen, saj pri tem ni bil upoštevan Obligacijski zakonik. Kljub njenemu pozivu izračun ni bil popravljen. Tožnica na sami javni dražbi ni bila udeležena, ker ni vedela, da dolg lahko poravna takrat oziroma da si lahko kupi nepremičnine na javni dražbi nazaj. Je pa istega dne plačala sodišču 1.000,00 EUR oziroma glavnico. Ni bila poučena o vsem relevantnem in zato meni, da se ji je s prodajo nepremičnin zgodila krivica. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom A.A. odgovora na tožbo ni podal.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odobritev, ki jo je prvostopenjski organ podal k pridobitvi solastniškega deleža do ¼ na nepremičninah s parc. št. 1096/1 in 1097/0, obe k.o. ..., s strani A.A., na podlagi zapisnika Okrajnega sodišča v Litiji In 18/2012 z dne 23. 5. 2013 o II. prodaji na javni dražbi.

Po 25. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla; ta mora vlogi za pridobitev odobritve priložiti sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

Iz spisne dokumentacije v zadevi je razvidno, da je A.A. vlogi za odobritev pravnega posla priložil zapisnik Okrajnega sodišča v Litiji In 18/2012 z dne 23. 5. 2013 o II. prodaji na javni dražbi, iz katerega izhaja, da je bil glede nepremičnin s parc. št. 1096/1 in 1097/0, obe k.o. ..., ki sta bili predmet prodaje v deležu do ¼, edini ponudnik, da je ponudil kupnino v višini 1/2 ugotovljene tržne vrednosti ter da je izvršilno sodišče nato ugotovilo, da boljših ponudnikov ni in je A.A. napotilo, naj poda zahtevo za odobritev pravnega posla. Iz spisne dokumentacije je dalje razvidno še, da je organ v okviru preizkusa, ali ni podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katerega pravnega posla za nakup kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni mogoče odobriti, tudi izključil, da bi bili predmetni nepremičnini del zaščitene kmetije ter da bi bili nepremičnini kdaj predmet urejanja s komasacijo. S tem pa je tudi po presoji sodišča organ ugotovil vsa v ZKZ določena relevantna dejstva in okoliščine, glede na katere je odobritev lahko podal.

Ugovori, kot jih podaja tožnica (da višina dolga ni bila pravilno ugotovljena; da ni bila poučena, da lahko dolg poravna na javni dražbi ter da je na dan prodaje glavnico poravnala), so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem izvršilnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem po določbah ZKZ; zato z njimi tožnica drugačne presoje sodišča v tem upravnem sporu ne more doseči.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.