Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 848/2015 ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.848.2015 AI generated

Administrative court dismisses appeal against rejection of free legal aid due to prior assignment in same case.

Case Number UPRS sodba I U 848/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of a request for free legal aid. The lower court had rejected the request because the plaintiff had already been granted free legal aid in the same case, with a previously assigned lawyer changed at the plaintiff's request. The court upheld this decision, ruling that a new request for aid in an already adjudicated matter is not permissible under the relevant laws.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o brezplačni pravni pomoči; Zakon o splošnem upravnem postopku: A request for free legal aid in a case where aid has already been granted to the same party cannot be accepted, even if the original lawyer was changed.

Keywords

AI generated
free legal aid administrative appeal duplicate request same case legal representation

Cited Legislation

AI generated
4. točka 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku
2. odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči
1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ker je bila tožniku za isto zadevo že dodeljena brezplačna pravna pomoč, je tožena stranka njegovo vlogo pravilno zavrgla.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju: organ za brezplačno pravno pomoč) zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji za vložitev pritožbe zoper sodbo P 201/2012 Okrajnega sodišča v Kopru z dne 4. 9. 2014. Prošnja tožnika je bila vložena 8. 10. 2014. Organ za BPP je ugotovil, da je bila tožniku z odločbo Bpp 489/2012 v isti zadevi že dodeljena enaka oblika BPP in na zahtevo tožnika zamenjan izvajalec BPP. Tožnik je bil o ugotovitvi 19. 11. 2014 obveščen. Tožnikove vloge ni mogoče obravnavati niti kot vloge za zamenjavo odvetnika. Slednji je bil iz razlogov na strani tožnika že zamenjan, zato ponovna zamenjava izvajalca BPP iz razlogov na strani tožnika po določbi enajstega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ni dovoljena. Toženka je vloga tožnika zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnik se v tožbi ne strinja z odločitvijo toženke, ki je kršila tožnikovo pravico do iskanja pravice na Evropskem sodišču. Odvetnik A.A. je tožniku odrekel pomoč, niti ni odgovoril na njegovo pisno vprašanje, zakaj je to storil. Trenutno ni sposoben sestaviti tožbe zaradi zdravstvenega stanja, odvetnika za BPP pa se mu ne zdi več smiselno iskati. Ko bo sposoben, bo obrazložil in podal argumente upravnega spora ali tožbe, kar bo mogoče lahko v enem mesecu, najverjetneje pa do konca leta. Dobrega odvetnika tožnik potrebuje predvsem za pot na Evropsko sodišče.

V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Tožnik ne izpodbija ugotovitve, na katerih temelji izpodbijani sklep ter pavšalno zatrjuje, da mu je odvetnik A.A. odrekel pomoč. Vlogo tožnika z dne 8. 10. 2014 na obrazcu Bpp št. 1, bi pogojno bilo mogoče obravnavati kot predlog za zamenjavo izvajalca BPP v postopku Bpp 489/2012, vendar je na obrazcu jasno napisano „prošnja za dodelitev BPP“. Tožnik se v odgovoru ni izjasnil ali gre za novo prošnjo ali predlog za zamenjavo odvetnika v zadevi Bpp 489/2012, zato je toženka vlogo obravnavala kot prošnjo v zadevi, o kateri je že bilo odločeno.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi toženke strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja:

Bistveni razlog za zavrženje tožnikove prošnje za BPP, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, kakor tudi iz upravnih spisov, ki jih je dostavila toženka, je v tem, ker je bila tožniku BPP, ki jo v vlogi 8. 10. 2014 tožnik zahteva, že dodeljena z odločbo toženke Bpp 489/2012. Iz upravnih spisov izhaja, kar navaja tudi toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bil v obravnavani zadevi enkrat na zahtevo tožnika že zamenjan izvajalec BPP. V zadevi tudi ni sporno, da je bila v konkretni zadevi, v kateri tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP (v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji za vložitev pritožbe zoper sodbo P 201/2012 Okrajnega sodišča v Kopru z dne 4. 9. 2014) BPP tožniku že dodeljena. Iz upravnih spisov nesporno izhaja, da je bila z odločbo Bpp 489/2012 z dne 27. 6. 2012 tožniku (med drugim) odobrena tudi redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji po vloženi odškodninski tožbi zaradi škode, nastale v avtomobilski nesreči dne 7. 6. 2007 in da gre za postopek, ki se vodi pod P 201/2012 pred Okrajnim sodiščem v Kopru. Glede na navedeno se tudi po presoji sodišča tožnikova vloga za BPP v tej zadevi ne more ponovno obravnavati ter jo je toženka na pravni podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP subsidiarno uporablja, pravilno z izpodbijanim sklepom zavrgla.

Tožnik v tožbi dejanskemu stanju ne oporeka, niti ne pojasni drugih razlogov, ki bi lahko kakorkoli vplivali na odločitev. Razlogi, da potrebuje dobrega odvetnika, predvsem za pot na Evropsko sodišče, pa v obravnavani zadevi na drugačno odločitev ne vplivajo, saj slednje ni predmet tega postopka, v katerem je toženka odločal o prošnji za BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo P 201/2012 Okrajnega sodišča v Kopru z dne 4. 9. 2014. Glede tega pravnega sredstva, pa je kot že rečeno, tožniku že bila dodeljena BPP z odločbo 489/2102 z dne 27. 6. 2012.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.