Court dismisses appeal as court fees exempted by law cannot be claimed as litigation costs.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the appellant's appeal against the lower court's rejection of an objection to a court fee payment order. The appellant argued that since the court had already ruled on litigation costs, the fee issue was redundant, but the court found this claim unfounded. The court held that court fees exempted by law are not part of the litigation costs recoverable between parties, as the fee obligation is a direct relationship between the party and the state governed by the Court Fees Act.
Legislator headnote
AI generated15. člen ZST-1; 168. člen ZPP: Court fees exempted by law are not subject to recovery between parties as litigation costs because the fee obligation constitutes a direct relationship between the party and the state.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodne takse, ki bi jih stranka, ki je v pravdi zmagala, morala plačati, pa jih zaradi oprostitve ni, logično ne morejo biti predmet njene zahteve za povrnitev pravdnih stroškov. 15. člen ZST-1 vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama), sodišče mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Povedano pomeni, da odločitev o teh stroških ni nujno sestavni del odločbe, s katero je bil končan postopek.
[OBRAZLOŽITEV]
Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 877/2015 z dne 25.3.2015.
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji z dne 8.6.2015.
Zoper sklep se tožeča stranka pritožuje. Poudarja, da so sodne takse nasprotne stranke del pravdnih stroškov in da je sodišče o pravdnih stroških v tej pravdi odločilo že s sklepom z dne 12.5.2015. Sodišče je torej odločilo o stvari, o kateri je že odločalo in je s tem kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 168. člena ZPP (enaka pa je tudi določba 15. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1) so sodne takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, res del pravdnih stroškov. Če stranka, ki je bila takse oproščena v pravdi zmaga, mora te takse plačati tožena stranka. Način in dolžnost plačila sodne takse pa sta izrecno urejena v citiranih določbah. Ker gre za specialno pravilo, taka določba izključuje uporabo splošnega pravila o odločanju o pravdnih stroških (163. člen ZPP). Sodne takse, ki bi jih stranka, ki je v pravdi zmagala, morala plačati, pa jih zaradi oprostitve ni, logično ne morejo biti predmet njene zahteve za povrnitev pravdnih stroškov (odločanje o tej zahtevi pa ureja 163. člen ZPP). 15. člen ZST-1 vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama), sodišče mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Povedano pomeni, da odločitev o teh stroških ni nujno sestavni del odločbe, s katero je bil končan postopek. Takšna je tudi novejša sodna praksa VSM in večinska sodna praksa ostalih sodišč (na primer VSM I Cp 954/2014, VSL, II Cp 1193/2012 in VSL I Cp 2480/2013). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).